Jinsu | debbum ![]() |
---|---|
Ɓii-leydiyankaaku | Gana ![]() |
Ɗuubi daygo | 28 Seeɗto 1953 ![]() |
Ɗoforde | Gana ![]() |
Father | Kofi Abrefa Busia ![]() |
Sibling | Akosua Busia ![]() |
Dee/goriiwo | John Singleton ![]() |
Wolde | Inngilisjo ![]() |
Sana'aji | writer, author, poet, women's rights activist, diplomat ![]() |
Employer | Rutgers University, University of Ghana ![]() |
Janngi to | St Anne's College, St Antony's College ![]() |
Personal pronoun | L484 ![]() |
Abena Pokua Adompim Busia (dunde 1953) ko winndiyanke Gana, mawɗo, feminist, jannginoowo e diplomate. O debbo ardiiɗo ardiiɗo lesdi Ghana, Kofi Abrefa Busia, e o debbo actress Akosua Busia. Busia woni jannginoowo jannginooɗo ɗemngal Farayse e jannginooɓe rewɓe e janngooɓe e Rutgers University. O woni ardiiɗo Gana to Brazil, mo o suɓii e hitaande 2017, o heɓii accreditaasi e nder leydiji 12 feere to Amerika Senegaal.[1]
Busia jibini nder Accra, Ghana, nder saare Yenfri nder Wenchi nder Brong-Ahafo nder Ghana, Kofi Abrefa Busia, hooreejo lesdi Ghana, e debbo maako, Naa (Morkor) Busia. O waɗi ɓiyum nder lesdi Ghana, bana nder lesdi Netherlands e lesdi Mexico, haa o yaltina to Oxford, to saare maako ɓaawo maajum jooɗoti.[2]
Busia laati mo jaɓɗo darnde nder Women Writing Africa Project (jo hakkunde 2002 e 2008 wurtini ɗereeji nayi Women Writing Afrika Series), bana no o jannginooɗo ɗemngal Farayse e Rutgers University e hooreejo jaango janngooji jaangooji e janngooje e janngeejiBusia heɓii BA nder ɗemngal Farayse e ɗemngal ɗemngal ngal e nder ɗemɗe ɗe o waɗii e St Anne's College, Oxford, nder hitaande 1976, e D.Phil. nder social anthropology ha St. Antony's College nder 1984. O laati mo jannginoowo bana gooduɗo nder Ruskin College, jaŋde hawtaade e golle e Jaŋde Oxford, e mo ɗon jaŋde nder program of African and Afro-American Studies at Yale University. O heɓii kadi jaaynde feere ɓaawo doktoor hawti e jaaynde Andrew Mellon nder jaaynde ɗemngal Farayse nder jaayndi Bryn Mawr, e jaayndi jaaynde for American Cultures e Centre for Afro-American Studies, UCLA.
Busia wonnoo jaagorɗo nder Fedde rewɓe winndiinde Afrik (ko hakkunde 2002 e 2008 hollitii ɗemngal rewɓe winndaande Afrik), kadi o wonnoo jannginoowo ɗemngal Farayse to Rutgers University e hooreejo jaagorgal janngooji rewɓe e janngooɓe.[1]
O janngini kadi e nder jaŋdeeji feere, hawti e Yale e Jaŋde Ghana.
O waɗi hooreejo kawtal jannginooɓe adunaaru Afrik e kawtal janngu Afrik, e jooni o hooreejo kawgel AWDF-USA, kawtal ɓooyiinde Afrik Fedde Ɓamtaare rewɓe (AWDF), kawtal Afrik fuɗnaaku ngam wallugo kuugal kawtal hakkiilo rewɓe nder Afrik.[1]
Busia wurtini ɗuuɗal dow defte rewɓe ɓaleeɓe, haala koloniyaal, e jannginki ɓaawo koloniyaal. Deftere anndal mo o hawri e tawtoreede hawri e Theorizing Black Feminism: The Visionary Pragmatism of Black Women (1993) e Beyond Survival: African Literature and the Search for New Life (1999). Hino kadi o winndi defte ɗiɗi ɗe poem: Testimonies of Exile (1990) e Traces of Life (2008). Kuugal maako ɗon hawta nder nder nder nder ɗemɗe ɗe'e bana Daughters of Africa (ed. Margaret Busby, 1992).[2]
Nder lewru Yuli 2017, hooreejo lesdi Nana Akuffo-Addo suɓii Abena Busia ngam ardiiɗo lesdi Ghana to Brazil. O ɗon nder yimɓe Ghanaaɓe 22 feere ɓe ɗon ɗon ɗon ɗonno ɗonno ɗonna dow mawɓe jaayɗe Ghanaaɓe feere feere nder duuniyaaru.
Nder lewru mars 2011, ngam marki duuɓi 100 e Nyalnde Haal Haal Haalaaji, AWDF anndini Abena Busia bana gooto e 50 feminist Afriknaaɓe marɓe semmbe, e juulde ummorde nder nder nder nder lewru Juun e National Theatre e Accra.[3]
O woni mo daɓɓoɗo e hooreejo Busia Foundation International, goomu ngenndi mo ɓe njogii ngam teddingo ardiiɗo ardiiɗo lesdi Ghana, Kofi Abrefa Busia, duuɓi 40 nde mayde maako waɗi e jaajorgal habaru habaru haɓɓuɗo yimɓe e 28 lewru August 2018 to Accra International Conference Centre.[4]