Abena Busia

Abena Busia
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuGana Taƴto
Ɗuubi daygo28 Seeɗto 1953 Taƴto
ƊofordeGana Taƴto
FatherKofi Abrefa Busia Taƴto
SiblingAkosua Busia Taƴto
Dee/goriiwoJohn Singleton Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajiwriter, author, poet, women's rights activist, diplomat Taƴto
EmployerRutgers University, University of Ghana Taƴto
Janngi toSt Anne's College, St Antony's College Taƴto
Personal pronounL484 Taƴto

Abena Pokua Adompim Busia (dunde 1953) ko winndiyanke Gana, mawɗo, feminist, jannginoowo e diplomate. O debbo ardiiɗo ardiiɗo lesdi Ghana, Kofi Abrefa Busia, e o debbo actress Akosua Busia. Busia woni jannginoowo jannginooɗo ɗemngal Farayse e jannginooɓe rewɓe e janngooɓe e Rutgers University. O woni ardiiɗo Gana to Brazil, mo o suɓii e hitaande 2017, o heɓii accreditaasi e nder leydiji 12 feere to Amerika Senegaal.[1]

Ɓiɗɗo e jaŋde

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Busia jibini nder Accra, Ghana, nder saare Yenfri nder Wenchi nder Brong-Ahafo nder Ghana, Kofi Abrefa Busia, hooreejo lesdi Ghana, e debbo maako, Naa (Morkor) Busia. O waɗi ɓiyum nder lesdi Ghana, bana nder lesdi Netherlands e lesdi Mexico, haa o yaltina to Oxford, to saare maako ɓaawo maajum jooɗoti.[2]

Busia laati mo jaɓɗo darnde nder Women Writing Africa Project (jo hakkunde 2002 e 2008 wurtini ɗereeji nayi Women Writing Afrika Series), bana no o jannginooɗo ɗemngal Farayse e Rutgers University e hooreejo jaango janngooji jaangooji e janngooje e janngeejiBusia heɓii BA nder ɗemngal Farayse e ɗemngal ɗemngal ngal e nder ɗemɗe ɗe o waɗii e St Anne's College, Oxford, nder hitaande 1976, e D.Phil. nder social anthropology ha St. Antony's College nder 1984. O laati mo jannginoowo bana gooduɗo nder Ruskin College, jaŋde hawtaade e golle e Jaŋde Oxford, e mo ɗon jaŋde nder program of African and Afro-American Studies at Yale University. O heɓii kadi jaaynde feere ɓaawo doktoor hawti e jaaynde Andrew Mellon nder jaaynde ɗemngal Farayse nder jaayndi Bryn Mawr, e jaayndi jaaynde for American Cultures e Centre for Afro-American Studies, UCLA.

Busia wonnoo jaagorɗo nder Fedde rewɓe winndiinde Afrik (ko hakkunde 2002 e 2008 hollitii ɗemngal rewɓe winndaande Afrik), kadi o wonnoo jannginoowo ɗemngal Farayse to Rutgers University e hooreejo jaagorgal janngooji rewɓe e janngooɓe.[1]

O janngini kadi e nder jaŋdeeji feere, hawti e Yale e Jaŋde Ghana.

O waɗi hooreejo kawtal jannginooɓe adunaaru Afrik e kawtal janngu Afrik, e jooni o hooreejo kawgel AWDF-USA, kawtal ɓooyiinde Afrik Fedde Ɓamtaare rewɓe (AWDF), kawtal Afrik fuɗnaaku ngam wallugo kuugal kawtal hakkiilo rewɓe nder Afrik.[1]

Busia wurtini ɗuuɗal dow defte rewɓe ɓaleeɓe, haala koloniyaal, e jannginki ɓaawo koloniyaal. Deftere anndal mo o hawri e tawtoreede hawri e Theorizing Black Feminism: The Visionary Pragmatism of Black Women (1993) e Beyond Survival: African Literature and the Search for New Life (1999). Hino kadi o winndi defte ɗiɗi ɗe poem: Testimonies of Exile (1990) e Traces of Life (2008). Kuugal maako ɗon hawta nder nder nder nder ɗemɗe ɗe'e bana Daughters of Africa (ed. Margaret Busby, 1992).[2]

Diiplomatiyanko'en Ghana

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nder lewru Yuli 2017, hooreejo lesdi Nana Akuffo-Addo suɓii Abena Busia ngam ardiiɗo lesdi Ghana to Brazil. O ɗon nder yimɓe Ghanaaɓe 22 feere ɓe ɗon ɗon ɗon ɗonno ɗonno ɗonna dow mawɓe jaayɗe Ghanaaɓe feere feere nder duuniyaaru.

Firooreeji ɗiɗawɗi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
  • Fuuɗugo haɓɓugo lesdi - poem, hollaaki e Akosua Busia (Africa World Press, 1990;)
  • Theorizing Black Feminisms: The Visionary Pragmatism of Black Women, co-editor with Stanlie M. James (Routledge, 1993;)
  • Beyond Survival: African Literature and the Search for New Life, co-editor with Kofi Anyidoho and Anne Adams (Africa World Press, 1999;)
  • Women Writing Africa: West Africa and Sahel (2005)

Ceede e anndal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nder lewru mars 2011, ngam marki duuɓi 100 e Nyalnde Haal Haal Haalaaji, AWDF anndini Abena Busia bana gooto e 50 feminist Afriknaaɓe marɓe semmbe, e juulde ummorde nder nder nder nder lewru Juun e National Theatre e Accra.[3]

O woni mo daɓɓoɗo e hooreejo Busia Foundation International, goomu ngenndi mo ɓe njogii ngam teddingo ardiiɗo ardiiɗo lesdi Ghana, Kofi Abrefa Busia, duuɓi 40 nde mayde maako waɗi e jaajorgal habaru habaru haɓɓuɗo yimɓe e 28 lewru August 2018 to Accra International Conference Centre.[4]

Ndaare kadi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
  • Kofi Abrefa Busia
  • Akosua Busia
  • Linjiila winndiiɓe Ghana
  1. 1.0 1.1 1.2 "Abena Busia" at Women's Learning Partnership.
  2. 2.0 2.1 Margaret Busby, Daughters of Africa, London: Jonathan Cape, 1992, p. 868.
  3. "International Women's Day: Celebrating 50 Inspirational African Feminists", AWDF.
  4. "Wife Of Dr Busia, Nana Addo, Abena Busia On August 28th Memorial Lecture", Modern Ghana, 24 August 2018.