Alergijski kontaktni dermatitis
| Alergijski kontaktni dermatitis | |
|---|---|
 | |
| Specialnost | dermatologija  |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | L23 |
| MKB-9 | 692 |
| MeSH | D017449 |
Alergijski kontaktni dermatitis je kronična ponavljajoča alergijska dermatoza, IV. tipa preobčutljivosti, ki se kaže po stiku kože občutljive osebe z ekcematogenom. Ekcematogene snovi so same po sebi neškodljive, ekcemi se pojavijo pri preobčutljivosti posameznikov. Faze bolezni: faza senzibilizacije, obdobje latence, reakcija.
Prizadene zlasti odrasle, redkeje otroke. Ob prvem stiku kože s tako snovjo ne pride do nikakršne reakcije, saj faza nastajanja preobčutljivosti poteka brez kliničnih znakov. Ob ponovnem stiku pa se pri občutljivi osebi pojavi akutno vnetje z zamikom, ki je značilen za alergijski kontaktni dermatitis. Primer snovi, ki lahko povzročijo alergijski kontaktni dermatitis, so nikelj, krom, neomicin, dišave v negovalnih izdelkih ...[1] Preprečimo ga z izobibanjem stika s snovjo, ki ga izzove. Alergen lahko določomo na primer s krpičnim testom.[2] Zdravljenje je simptomatsko. V akutni fazi se lahko uporabijo obkladki s fiziološko raztopino. Pri akutni ali kronični obliki so lokalni učinkoviti pripravki s kortikosteroidi. Antihistaminiki zmanjšajo srbenje.[3]
Vzroki
[uredi | uredi kodo]Alergijski kontaktni dermatitis je posledica stika kože z določenim alergenom, ki pri osebi s preobčutljivostjo povzroči vnetni odziv.[4] Najpogosteje ga povzročijo male molekule (nikelj, krom, neomicin, dišave v negovalnih izdelkih,[1] lateks, izvlečki nekaterih rastlin[3] ...).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Dragoš, Vlasta. »Atopijski dermatitis: Klinična slika, diferencialna diagnoza in vodenje«. Zbornik sestanka: Alergijske bolezni kože, Ptuj, 12.–13. februar 2010. str. 12–14.
- ↑ Lunder, Tomaž. »Epikutano testiranje«. Zbornik sestanka: Alergijske bolezni kože, Ptuj, 12.–13. februar 2010. str. 6–8.
- ↑ 3,0 3,1 Drešček, M. »Bolezni kože, pri katerih lahko glede zdravljenja svetuje tudi magister farmacije«. Farmacevtski vestnik 2021; 72. str. 281–290.
- ↑ Kumperščak Duh, Marjetka. »Razkužila in koža«. Farmacevtski vestnik 2021; 72. str. 249–255.
 | Ta medicinski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |