Naslavljal se je s šakkanakku (vojaški guverner), tako kot vsi vladarji iz dinastije, ki je v poznem 3. in zgodnjem 2. tisočletju pr. n. št. vladala v Mariju. Vladarji so bili potomci vojaških guvernerjev, ki so jih imenovali akadski kralji.[6]
Bil je sodobnik Ur-Nammuja, ustanovitelja Tretje urske dinastije, in verjetno njegov vazal.[7][8] Imel je hčerko Taram-Uram, ki je kot soproga kralja Šulgija vladala kot sumerska kraljica.[9][10] V posvetilu je sama sebe naslavljala "Ur-Nammujeva snaha" in "hčerka Apil-kina, lugala (kralja) Marija", kar kaže, da je bil Apil-kin nadrejeni vladar, in na vojaško zavezništvo med Marijem in Urom.[11][12]
Apil-kin se v nekaj napisih naslavlja z dannum (veliki) in naslov postavlja pred naslov šakkunakku (vojaški guverner). Takšno naslavljanje je v Mariju dokazano prvič, uvedel pa ga je Naram-Sin Akadski.[13] Apil-kin in njegovi nasledniki so v naslavljanju in kraljevih napisih na splošno uporabljali akadski slog.[14] Domneva se, da so šakkanakkuji od Apil-kina dalje dobili nekaj neodvisnosti in se začeli šteti za kralje.[15]
Eden od Apil-kinovih napisov na bronasti plošči se glasi:
𒀀𒉈𒄀 𒁕𒈝 𒄊𒀴 𒈠𒌷𒆠 𒁶 𒊓𒄷𒌷
a-pil-kin, da-num Shakkanakku ma-ri ki, DIM sa-ḫu-ri
"Apil-kin, veliki šakkanakku, (sem) zgradil Sahuri"
↑Loisel, Anne-Caroline Rendu. "Ilum-Isar et Apil-Kin, deux nouvelles inscriptions de Mari/Tell Hariri". V L. Feliu / J. Llop / A. Millet Alba / J. Sanmartin (ur.). Time and History in the Ancient Near East, Proceedings of Rencontre Assyriologique Internationale 56, Barcelone, Juillet 2010, str. 633-643, 650.
↑Leick, Gwendolyn (2002). Who's Who in the Ancient Near East. Routledge. str. 18. ISBN 978-1-134-78796-8.
↑Unger, Merrill F. (2014). Israel and the Aramaeans of Damascus: A Study in Archaeological Illumination of Bible History. Wipf and Stock Publishers. str. 5. ISBN 978-1-62564-606-4.
↑Abusch, I. Tzvi; Noyes, Carol (2001). Proceedings of the XLV Rencontre Assyriologique Internationale: historiography in the cuneiform world. CDL Press. str. 60. ISBN 978-1-883053-67-3.
↑Sharlach, T.M. (2017). An Ox of One's Own: Royal Wives and Religion at the Court of the Third Dynasty of Ur. Walter de Gruyter GmbH & Co KG. str. 207. ISBN 978-1-5015-0522-5.
↑Eppihimer, Melissa (2019). Exemplars of Kingship: Art, Tradition, and the Legacy of the Akkadians. Oxford University Press. str. 121. ISBN 978-0-19-090303-9.
↑Lipiński, Edward (1995). Immigration and Emigration Within the Ancient Near East. Peeters Publishers. str. 187. ISBN 9789068317275.
↑CIVIL, Michel (1962). "Un nouveau synchronisme Mari-III e dynastie d'Ur". Revue d'Assyriologie et d'archéologie orientale. 56 (4): 213. ISSN 0373-6032. JSTOR 23295098.
↑Eppihimer, Melissa (2019). Exemplars of Kingship: Art, Tradition, and the Legacy of the Akkadians. Oxford University Press. str. 121. ISBN 978-0-19-090303-9.