Azijska žitna stenica | ||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Azijska žitna stenica
| ||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
Eurygaster integriceps Puton, 1881 | ||||||||||||||
Sinonimi | ||||||||||||||
|
Azijska žitna stenica (znanstveno ime Eurygaster integriceps) je vrsta stenic iz družine želvastih stenic, znana kot pomemben škodljivec v pridelavi žit v Jugovzhodni Evropi in v Jugozahodni Aziji.[1][2]
V dolžino zraste 10 do 12 mm in ima ovalno telo različnih odtenkov sive, rjave, rdečkaste ali črne, prevladujejo pa odtenki sive. Od sorodnih vrst jo je možno zanesljivo ločiti šele s preparatom genitalij. Na bazi ščitka je pogosto belo znamenje v obliki črke M, ki pa je lahko reducirano v par pik. Bolj značilna so jajčeca, ki so kroglaste oblike in živozelene barve.[1][3]
Samica izleže jajčeca v gručah po nekaj deset, prilepljenih na liste gostiteljskih rastlin. Po približno 10 dneh se izležejo nimfe, ki se v začetku zadržujejo v gruči okrog jajčne mase. Nato se prehranjujejo in preidejo pet stadijev do preobrazbe v odraslo žival, vsak traja od nekaj dni do enega tedna, odvisno od razmer v okolju. V najugodnejših razmerah zaključijo razvoj v dobrem mesecu dni.[3] Na leto se razvije samo en rod, ki je aktiven od zgodnje pomladi do začetka najbolj vročega dela poletja, ko preide v neaktivno stanje – estivacijo, iz nje pa v hibernacijo čez zimo.[1]
V naravi se azijska žitna stenica prehranjuje z različimi vrstami trav, zlasti iz rodov Agrostis, Bromous, Dactylis, Festuca, Lolium in Poa. V prvem delu leta se osebki intenzivno hranijo in razvijajo na nižinskih travnikih, poletni vročini pa se izognejo s selitvijo v višje predele, lahko tudi 10 do 50 km stran, kjer mirujejo do naslednje pomladi, ko migrirajo nazaj.[1][3]
Predstavlja pomembnega škodljivca na kulturnih rastlinah iz družine trav, predvsem pšenici in ječmenu v bližnjevzhodnih državah, kjer je žito poglaviten vir hrane. Na pšenici lahko ob hujših izbruhih povzroči do 90-% izpad pridelka in v letih, ko je populacija posebej močna, morajo nekatere države zaradi azijske žitne stenice porabljati zaloge ali uvažati žito. S sesanjem poškoduje semenske zasnove, kar ovira razvoj zrnja in zmanjša pridelek. Poleg tega z izločanjem proteolitičnih encimov v mesto vboda razgrajuje gluten, zaradi česar so pekovski izdelki iz takega žita slabši.[1][4] Zaradi pomena v prizadetih območjih intenzivno raziskujejo možnosti za nadzor škodljivca. Glavna metoda je kemični nadzor z insekticidi, posebej organofosfati, ki pa škodujejo tudi naravnim sovražnikom azijske žitne stenice. V manjši meri je pozornost usmerjena v alternativne ukrepe, kot so sajenje odpornejših sort in spremembe kmetijske prakse, na primer poznejše sejanje ali zgodnejša žetev, kar ovira življenjski krog škodljivca.[1] Dosedanji poskusi biološkega nadzora niso bili uspešni.[3]
Vrsta je razširjena po vsej Jugovzhodni Evropi in Jugozahodni Aziji, vključno s severom Egipta in v pasu vzhodno prek Srednje Azije do Kitajske.[4]