Banksia subg.Banksia je uradno botanično ime za podrod rodu Banksia (banksija). Kot avtonim mora obvezno vključevati tipsko vrsto rodu Banksia, to je B. serrata. Kljub temu pa so se skozi čas razvile različne definicije tega podroda.
B. subg. Banksia je mogoče slediti nazaj do Banksia verae, nerazvrščenega taksona, ki ga je leta 1810 opisal Robert Brown v svojem delu Prodromus Florae Novae Hollandiae et Insulae Van Diemen. Brown je razdelil rod Banksia na dve skupini glede na obliko socvetja. V skupino Banksia veraeje je uvrstil vse vrste z značilnimi podolgovatimi klasastimi socvetji, ki so tipični za rod Banksia. Edina izjema je bila vrsta B. ilicifolia, ki ima kubolasto socvetje in je bila zato uvrščena v ločeno skupino Isostylis.[1]
Leta 1830 je Brown dodal še enajst novih vrst in vse uvrstil v skupino Banksia verae. Takratna opredelitev Banksia verae je bila naslednja:[2]
Razdelitev najvišje ravni na Eubanksia in Isostylis je leta 1870 opustil George Bentham. Namesto tega je rod Banksia razdelil na pet sekcij in obdržal B. sect. Isostylis, preostale vrste pa razdelil v štiri nove sekcije.[5]
Leta 1981 je Alex George objavil temeljito revizijo rodu Banksia v svoji klasični monografiji The genus Banksia Lf (Proteaceae). Ponovno je uvedel Meissnerjevi skupini Eubanksia in Isostylis, pri čemer jima je dodelil rang podroda. Do takrat so bila pravila botanične nomenklature formalizirana tako, da je Eubanksia morala prevzeti avtonimB. subg. Banksia.
Georgeovo razvrstitev sta leta 1996 razveljavila Kevin Thiele in Pauline Ladiges. Vendar je leta 1999 George objavil nekoliko spremenjeno različico svoje razvrstitve v monografiji o rodu Banksia za serijo monografij Flora of Australia. Ta razvrstitev ni splošno sprejeta in se slabo ujema s sodobnimi kladističnimi analizami, vendar ostaja najnovejša uradno objavljena razvrstitev.[6]
V Georgejevi taksonomski razvrstitvi rodu Banksia je podrodB. subg. Banksia nadalje razdeljen v tri sekcije, predvsem glede na obliko vratu pestiča.
B. sect. Banksia vrste imajo raveno ali ukrivljen, vendar nikoli kljukast vrat pestiča; ta sekcija vsebuje približno 50 vrst, ki so nadalje razdeljene v devet serij.
Leta 1996 sta Kevin Thiele in Pauline Ladiges objavila rezultate kladistične analize rodu Banksia.Ugotovila sta, da se Georgejeva razvrstitev razmeroma dobro ujema z njunim predlaganim kladogramom, zato sta si prizadevala objaviti taksonomsko razvrstitev, ki je odražala njuno filogenijo, hkrati pa čim manj posegala v takrat veljavno razvrstitev. Pred analizo sta sprejela oba Georgeova podroda in vsakega uporabila kot zunanjo skupino pri analizi drugega. Zato njuna analiza ni prinesla veliko informacij o opredelitvi in razvrstitvi B. subg. Banksia. Vendar sta ugotovila, da podrod ni monofiletski, razen če se izključi vrsta B.<span typeof="mw:Entity" id="mwBTY"> </span>elegans. Na koncu sta B. elegans in še pet drugih vrst razvrstila kot incertae sedis (negotov položaj), sicer pa sta ohranila Georgejevo opredelitev podroda.[7]
V Thielejevi in Ladigesovi taksonomski razvrstitvi rodu Banksia je podrodB. subg. Banksiarazdeljen v dvanajst serij. Njegova razvrstitev in opredelitev je sledeča:[7]
Leta 2005 so Austin Mast, Eric Jones in Shawn Havery objavili rezultate svojih kladističnih analiz podatkov o zaporedju DNK za Banksia. Sklepali so, da se filogenija zelo razlikuje od sprejete taksonomske ureditve, vključno z ugotovitvijo, da je Banksiaparafiletična glede na Dryandro.[8][9][10] Nova taksonomska ureditev takrat ni bila objavljena, vendar sta Mast in Thiele v začetku leta 2007 začela preureditev s prenosom Dryandre v Banksia in objavo B. subg. Spathulatae za vrste s kličnimi listi v obliki žlice. Tako B. subg. Banksia je bila na novo opredeljena kot vrsta, ki nima kličnih listov v obliki žlice. Mast in Thiele sta napovedala objavo celotne razvrstitve, ko bo vzorčenje DNK Dryandre končano.[11]
↑»Banksia«. Flora Australiensis. Zv. 5: Myoporineae to Proteaceae. London: L. Reeve & Co. 1870. str. 541–562.
↑ 6,06,1George, Alex S. (1999). »Banksia«. V Wilson, Annette (ur.). Flora of Australia. Zv. 17B: Proteaceae 3: Hakea to Dryandra. Collingwood, Victoria: CSIRO Publishing / Australian Biological Resources Study. str. 175–251. ISBN0-643-06454-0.
↑Mast, Austin R. (1998). »Molecular systematics of subtribe Banksiinae (Banksia and Dryandra; Proteaceae) based on cpDNA and nrDNA sequence data: implications for taxonomy and biogeography«. Australian Systematic Botany. 11 (4): 321–342. doi:10.1071/SB97026.
↑Mast, Austin R.; Eric H. Jones; Shawn P. Havery (2005). »An assessment of old and new DNA sequence evidence for the paraphyly of Banksia with respect to Dryandra (Proteaceae)«. Australian Systematic Botany. CSIRO Publishing / Australian Systematic Botany Society. 18 (1): 75–88. doi:10.1071/SB04015.
↑Mast, Austin R.; Kevin Thiele (2007). »The transfer of Dryandra R.Br. to Banksia L.f. (Proteaceae)«. Australian Systematic Botany. 20: 63–71. doi:10.1071/SB06016.