Biosferni rezervati v Pakistanu

Biosferni rezervati so ustanovljeni v skladu z Unescovim programom Človek in biosfera (MAB) za spodbujanje trajnostnega razvoja za ohranjanje biološke in kulturne raznovrstnosti.^[1] Od leta 2016 sta biosferni rezervat Lal Suhanra in Brinov gozd Ziarat edina dva biosferna rezervata v Pakistanu, ki ju je UNESCO odobril leta 1977 oziroma 2013.^[2][3] Številne pobude in projekti so bili sprejeti za spodbujanje in razvoj drugih biosfernih rezervatov v Pakistanu, vendar zaradi šibkega izvajanja to še ni bilo uresničeno.^[4] Julija 2012 sta Pakistanski prirodoslovni muzej in Pekinški prirodoslovni muzej podpisala memorandum o soglasju za delo na področju čezmejne biotske raznovrstnosti in izboljšanje dejavnosti, povezanih z MAB, v regijah Karakorum, Himalaja in Hindukuš.

Lal Suhanra

Narodni park Lal Suhanra لال سہانرا نیشنل پارک‎
NP Lal Suhanra Lega v Pakistanu
Lokacija	Pandžab, Pakistan
Bližnje mesto	Bahavalpur
Koordinati	29°19′N 71°55′E / 29.317°N 71.917°E / 29.317; 71.917
Površina	657.91 km2
Ustanovitev	1972
Uprava	Uprava narodnega parka Lal Suhanra
Spletna stran

Lal Suhanra je biosferni rezervat, ki ga je Unesco priznal leta 1977 in zavarovano območje V. kategorije IUCN.^[5] Območje sodeluje tudi pri projektu Trajnostno upravljanje obrobnih suhih območij programa MAB za suha in dezertifikacijo.^[6]

Rezervat je v puščavi Čolistan, 36 km vzhodno od Bhavalpurja v Pandžabu v Pakistanu.^[7] Območje je ravno in suho s peščenimi sipinami, ki segajo do 4 m v višino in obsegajo 10,0 km². Celotna površina rezervata je 657,91 km², od tega je 179,35 km² osrednjega območja, vključno s 19,35 km² mokrišč, preostalo pa je varovalni pas. Regija ima topel puščavski do polpuščavski ekosistem, podnebje tega območja pa je hipersušno. Povprečna letna količina padavin je od 100 do 250 mm, podtalnica pa je zelo slana.^[8]

Mokrišče, jezero Patisar, je bilo sprva zgrajeno kot zbiralnik vode in je bilo pozimi pomemben življenjski prostor za vodne ptice, zdaj pa je v veliki meri prekrito s trstičjem in vodno vegetacijo. V parku je okoli 160 vrst ptic, tudi ovratničarka (Chlamydotis undulata), močvirski lunj, sokol Falco jugger, sokol selec, postovka in egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), od katerih so nekatere ogrožene vrste. Sesalci v regiji so indijska antilopa (Antilope cervicapra) in indijski nosorog (Rhinoceros unicornis), ki sta bila kritično ogrožena in skoraj iztrebljena, vendar sta bila ponovno uvedena. V parku najdemo tudi številne vrste kač, vključno verigastega gada (Daboia russelii), naočarko (Naja naja), luskastega gada, kačo volčjak (Lycodon capucinus) in peščenega udava.

Nekateri arheološki ostanki starodavne civilizacije so odkriti ob suhi strugi reke Hakra, ki prečka park. Po statističnih podatkih iz leta 1997 je park vsako leto obiskalo približno 1 milijon domačih in 50.000 tujih turistov. Pandžabska vlada načrtuje pretvorbo narodnega parka Lal Sohanra v safari park za divje živali. Ena izmed vidnejših atrakcij je levji safari, ki gostom omogoča ogled levov v njihovem naravnem okolju od blizu.

Brinov gozd Ziarat

Biosferni rezervat Brinov gozd Ziarat
Ziarat Lega v Pakistanu
Lokacija	Ziarat, Beludžistan, Pakistan
Bližnje mesto	Ziarat
Koordinati	30°23′54″N 67°44′00″E / 30.39833°N 67.73333°E / 30.39833; 67.73333{{#coordinates:}}: ne more imeti več kot ene primarne značke na stran
Površina	1000 km²
Ustanovitev	2013
Uprava	Beludžistanski oddelek za gozdove in divje živali
Spletna stran

Brinov gozd Ziarat je biosferni rezervat, ki ga je Unesco priznal leta 2013.^[9] To je največji sosednji naravni brinov gozd v Pakistanu. Je tudi drugi najstarejši, za kalifornijskim.^[10] Gozdni ekosistem velja za drugega največjega na svetu in je dom nekaterih najstarejših vrst Juniperus excelsa. Gozd ima svetovni pomen, saj velja za bistvenega pomena za skladiščenje ogljika.^[11]

Skupna površina rezervata je 1118,52 km², od tega je 112,43 km² osrednjega območja, vključno s 400,9 km² prehodnega območja, preostalih 605,19 km² pa varovalnega pasu.

V tem ekosistemu najdemo veliko pomembnih vrst, vključno z živalmi in pticami, Sulejmanovo vijerogo kozo, urialom, črnim medvedom in volkom, pa tudi bolj pogoste vrste, kot so afganistanska pika, lisica, šakal in več vrst ptic, kot je jerebica čukar. Gozd vsebuje tudi bogato raznolikost rastlinskih vrst medicinskega pomena z več kot 50 odstotki od 54 katalogiziranih vrst, za katere je znano, da imajo medicinsko ali etnobotanično vrednost, ki jih lokalno prebivalstvo uporablja kot domorodno zdravljenje različnih bolezni. V Ziaratu je v izobilju najdena rastlina, imenovana Ephedrasinica, iz katere se ekstrahira kemikalija, imenovana efedrin.^[12]

Dolina Palas

Rastlinska vrsta v dolini Palas

Dolina Palas je potencialni biosferni rezervat, ki je v okrožju Kohistan v provinci Kiber Paktunkva. Dolina je dom redkih in endemičnih divjih živali in rastlin. V dolini je največja populacija ogroženega zahodnega tragopana (Tragopan melanocephalus). Palas prav tako podpira populacijo 7 drugih redkih vrst ptic, vključno s Tytlerjevo listno penico (Phylloscopus tytleri). Leta 2003 je terenska misija izvedla podrobne študije regije, da bi ugotovila njen potencial za območje svetovne dediščine ali biosferni rezervat MAB. Njihova študija je zaključila, da ima regija atribute za biosferni rezervat, vendar obstajajo določena vprašanja, kot sta nadaljnja ohranitev doline in vključevanje lokalnega prebivalstva.^[13]

Sklici

1. »Biosphere Reserves«. Ecological Sciences for Sustainable Development. UNESCO. Pridobljeno 12. septembra 2012.
2. »Asia and the Pacific«. Ecological Sciences for Sustainable Development. UNESCO. Pridobljeno 12. septembra 2012.
3. »Ecological Sciences for Sustainable Development«. UNESCO. Pridobljeno 26. decembra 2016.
4. »Trans-boundary actions are needed to protect biodiversity«. Technology Times. 30. julij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2013. Pridobljeno 13. septembra 2012.
5. »Protected Areas«. WWF Pakistan. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2012. Pridobljeno 12. septembra 2012.
6. »Drylands and Desertification«. Flanders-UNESCO Trust Fund for Science. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. maja 2013. Pridobljeno 13. septembra 2012.
7. »Lal Suhanra National Park«. Wildlife of Pakistan. Pridobljeno 12. septembra 2012.
8. Muhammad Akram; Zameer Ahmed Soomro. »Rehabilitation of degraded dryland rangelands through scientific management of land, water and vegetation resources and grazing systems in Lal Sohanra Biosphere Reserve« (PDF). Lal Sohanra Biosphere Reserve. UNESCO. Pridobljeno 12. septembra 2012.
9. Bhagwandas (1. junij 2013). »Ziarat juniper forest added to Unesco list«. DAWN. Pridobljeno 26. decembra 2016.
10. »Pakistan's Juniper Forest makes it to the Global Network of Biosphere Reserves«. IUCN. Pridobljeno 26. decembra 2016.
11. »Man and Biosphere initiative for Juniper forests of Balochistan«. UNESCO Pakistan. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. novembra 2013. Pridobljeno 13. septembra 2012.
12. »Juniper Forests, Ziarat«. WWF. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2018. Pridobljeno 26. decembra 2016.
13. »Prospects and implications of promoting Palas Valley, Kohistan as a UNESCO World Heritage Site and Biosphere Reserve« (PDF). Palas Conservation and Development Project. WWF Pakistan. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. novembra 2010. Pridobljeno 13. septembra 2012.