Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Bosulif |
Licenčni podatki | |
Način uporabe | skozi usta |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Vezava na beljakovine | 94–96 % |
Presnova | z encimom CYP3A4, do neaktivnih presnovkov |
Razpolovni čas | 22,5 ± 1,7 h |
Izločanje | z blatom (91,3 %) in skozi ledvice (3 %) |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
IUPHAR/BPS | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.149.122 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C26H29Cl2N5O3 |
Mol. masa | 530,45 g·mol−1 |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Bosutiníb, po zaščitenim imenom Bosulif,[1] je protirakavo zdravilo iz skupine malih molekul, ki deluje kot zaviralec tirozin kinaze BCR-ABL in se uporablja pri zdravljenju rezistentne kronične mieloične levkemije, kadar je prisoten kromosom Filadelfija.[2]
Najpogostejši neželeni učinki bosutiniba so driska, slabost, bolečina v trebuhu, bruhanje, izpuščaj, slabokrvnost, trombocitopenija (zmanjšano število krvnih ploščic), utrujenost, vročina in povišane vrednosti jetrnih encimov.[1]
Bosutinib sta ameriški Urad za prehrano in zdravila in Evropska agencija za zdravila odobrila septembra 2012 oziroma marca 2013 za uporabo pri zdravljenju odraslih s kronično mieloično levkemijo (KML) s prisotnim kromosomom Filadelfija, ki ne prenašajo predhodno uporabljenih zaviralcev tirozin kinaz ali je bolezen odporna proti tem predhodno uporabljenim zdravilom.[3][4][5][6]
Najpogostejši neželeni učinki bosutiniba, ki se pojavijo najmanj pri enem od petih bolnikov, so driska, slabost, bolečina v trebuhu, bruhanje, izpuščaj, slabokrvnost, trombocitopenija (zmanjšano število krvnih ploščic), utrujenost, vročina in povišane vrednosti jetrnih encimov.[1]
Bosutinib deluje kot zaviralec tirozin kinaze BCR-ABL, in sicer tekmuje z ATP-jem za vezavo na omenjen encim. Poleg tega zavira tudi nekatere druge encime iz skupine tirozin kinaz, in sicer tirozin kinaze iz družine Src (vključno s Src, Lyn in Hck).[7][8] Izkazuje tudi aktivnost proti vaskularnemu endotelijskemu rastnemu dejavniku (VEGF) in rastnemu dejavniku iz trombocitov (PDGF).[9] Poskusi na mišjih mieloidnih celičnih linijah so pokazali, da zavira 16 od 18 mutiranih oblik BCR-ABL, ki izkazujejo odpornost proti imatinibu, ni pa učinkovit pri mutacijah T315I in V299L.[7]