Cylindropuntia acanthocarpa

Opuntia acanthocarpa
Opuntia acanthocarpa

preživetje zagotovljeno  (NatureServe)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Plantae (rastline)
Deblo:
Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred:
Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red:
Caryophyllales (klinčkovci)
Družina:
Cactaceae (kaktusovke)
Poddružina:
Pleme:
Rod:
Vrsta:
C. acanthocarpa
Dvočlensko ime
Cylindropuntia acanthocarpa
Sinonimi

Opuntia acanthocarpa

Cylindropuntia acanthocarpa je prezimna vrsta valjastih opuncij, ki jih imenujejo čola (cholla). Domovina rastline je jugozahodni del ZDA (Kalifornija, Nevada, Utah in Arizona). Raste v skalnatih peščenih pobočjih na višini od 150 – 1800 m, najpogosteje na višini 1220 m.

V naravi služi kaktus nekaterim pticam kot gnezdišče in podganam neotama kot zavetišče pred kojoti. Plodovi so hrana želvam, legvanom, hroščem in zajcem.

Izvor imena

[uredi | uredi kodo]

Ime izhaja iz grščine: akantha - trn; karpos - plod.

Opis rastline

[uredi | uredi kodo]

Raste v drevesno grmičasti obliki do velikosti 1,5 m v višino in do 4 m premera. Korenine so relativno močne, vendar plitko razvejane. Odpadle veje zelo hitro poženejo nove korenine v tla.

Steblo je valjaste oblike, zelo sočno, temno zelene barve. V hladnem vremenu se lahko steblo obarva škrlatno. Posamezni členki so lahko dolgi do 45 cm in merijo v premeru do 4,5 cm. Bradavice so konične, se širijo od spodaj navzgor in so do 4 krat daljše od svoje širine. Areole so eliptične, velikosti 2,5 - 4,5 mm.

Bodice so podobne iglam in so delno zaprte v papirnato ovojnico. Dolge so od 12 – 25 mm, rumenkaste do temno rjave barve, iz areole pa zraste 7 - 25 bodic. Pri starejših rastlinah bodice posivijo.

Glohide so običajno v šopih, adaksialno na površino bradavic, rumeno rjave barve, velikosti 0,5 – 2 mm.

Cvetovi so oblike narobe obrnjenega stožca, rumene do bakreno rdeče barve, velikosti do 5 cm v premeru. Notranje sepale in prašniki so rumeni. Redkeje se pojavijo varietete z živo rdečimi cvetovi. Čas cvetenja je od aprila do junija, lahko tudi kasneje glede na lego.

Plod je jagoda, ovalne oblike, velik do 4 cm, pokrit z bodicami. Ostane posušen več mesecev na rastlini, vendar pred zimo odpade. Semena so bledo rumene barve, oglato krožne oblike, velikosti do 6 mm.

Gojenje

[uredi | uredi kodo]

Gojenje na Slovenskem je preprosto, ker spada med prezimne kaktuse. Glede na izkušnje slovenskih gojiteljev kaktusov prezimi do - 20 °C. Spomladanska nihanja temperature in močne padavine lahko povzročijo gnitje rastline. Na rastlinah se lahko poleti pojavijo volnate uši in kaparji.

Razmnoževanje

[uredi | uredi kodo]

Kaktus se razmnožuje s semeni, ki so debela in zaradi dormance težko kalijo. Razmnožuje se tudi vegetativno, običajno s poleganjem in koreninjenjem vej.

Uporaba

[uredi | uredi kodo]

V ZDA uporabljajo neodprte plodove za hrano kot pečene ali kuhane, seveda s tem, da pred uporabo odstranijo bodice.

Varietete

[uredi | uredi kodo]
  • Cylindropuntia acanthocarpa subsp. acanthocarpa Anderson, The Cactus Family, na listi sinonimov
  • Cylindropuntia acanthocarpa var. coloradensis (L.D. Benson) D.J. Pinkava (Colorado Buckhorn Cholla)
  • Cylindropuntia acanthocarpa var. ganderi (C.B. Wolf) L.D. Benson
  • Cylindropuntia acanthocarpa var. major (Engelmann) D.J. Pinkava
  • Cylindropuntia acanthocarpa var. ramosa (Peebles) Backeberg
  • Cylindropuntia acanthocarpa var. thornberi (Thornb & Bonker) Backeberg (Thornber's Buckhorn Cholla)

David Hunt, CITES Cactaceae Checklist

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Matjaž Wigele. »Cylindropuntia acanthocarpa«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. marca 2016. Pridobljeno 17. decembra 2011.
  • »The International Plant Names Index«.