Donat Mg

Donat logotip.

Donat je blagovna znamka mineralne vode, ki jo podjetje Atlantic Droga Kolinska (Atlantic Grupa) pridobiva iz vrtin v Rogaški Slatini.[1][2] Na trg je prišla leta 1976 kot naslednica Donata.[3]

Najmočnejša trga zanjo sta Slovenija in Rusija.[4] Leta 2018 je bila njena plastenka upodobljena na znamki Pošte Slovenije v vrednosti 0,48 €.[5]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Leta 1803 so po prizadevanjih deželnega glavarja Ferdinanda Attemsa lastniki Slatinskih vrelcev postali štajerski deželni stanovi. Takrat se je tam začelo razvijati javno zdravilišče.[6][7] Leta 1918 je Rogaška Slatina postala državna last.[6]

Poleg Donata sta bila v Rogaški Slatini pomembna vrelca še Tempel in Styria.[6] Gozdni vrelec z manj vode, ob vznožju Janine, je služil le okoliškemu prebivalstvu.[6]

Do obsežnih del leta 1908 so bili poleg teh še vrelci: Alfa, Beta, Gama, Ferdinandov (grof Attems), Gothardov (admontski opat Kugelmayer), Johanov (nadvojvoda Janez), Moritzev (Blagotinšek pl. Kaiserfeld) in Jožefov (grof Kottulinsky). Ti so bili podzemsko priključeni k Templu, Donatu in Styriji.[7][8]

V letih 1952, 1953, 1958, 1967 in 1975 so izvedli nova vrtanja.[8] Lokacijo za najpomembenjšo vrtino K-2/75 v bližini Spodnje Kostrivnice, iz katere so bile v naslednjih desetletjih počrpane tri četrtine Donata Mg, je pozimi 1975 določil geofizik Janez Lapajne.[9]

Proizvodnja in prodaja

[uredi | uredi kodo]
  • Leta 1934 so po Jugoslaviji in v tujino izvozili največ steklenic iz vrelca Tempel (90%), nato iz Donata (16%) in Styrie (14%), vsega skupaj 2.500.000 steklenic.[6]
  • Leta 1974 je polnilnica v Rogaški Slatini Donat in Styrio tržila kot zdravilno, Tempel pa kot namizno vodo. Styria ni bila v prodaji zaradi premajhne količine, ostali dve pa sta se prodajali po Jugoslaviji in v Evropi. Med jugoslovanskimi prodajalci mineralne vode so bili na tretjem mestu, za Radensko in Knjazem Milošem. Za razliko od Italije in Francije mineralne vode niso polnili v plastenke kljub tehničnim in finančnim oviram, ker iz njih CO2 izhlapi, želeli pa so prodajati močno gazirano vodo. Steklenice so bile takrat že dražje od same vode, zelo drage pa so bile tudi plastične košare za steklenice.[10]
  • Leta 1976 je Donat nasledil Donat Mg.[3]
  • Leta 1977 je Donat Mg po proizvodnji prvič presegel Tempel. Prodaja in izvoz sta rasla.[3]
  • Leta 1985 je bila poleg Donata Mg v prodaji še namizna mineralna voda Rogaška.[11] Odprili so novo polnilno linijo.[12]
  • Leta 1986 so v beograjski luki postavili nov distribucijski center.[12]
  • Leta 1988 je prodaja Donata Mg padla za 15 odstotkov, mineralne vode Rogaška pa so prodali za sedem odstotkov več.[13] V Trogirju so postavili novo skladišče.[14]
  • Leta 1990 je prodaja Donat Mg v Sloveniji nazadovala.[15]
  • Leta 1992 je bil poleg Donata Mg v prodaji Tempel, ki je bil njihova najbolj prodajana pijača.[16]
  • Leta 1996 je Rogaške vrelce kupila Kolinska.[19]
  • Leta 2004 so postavili novo linijo za polnjenje brezalkoholnih pijač in vode.[19]

Trženje

[uredi | uredi kodo]

Od leta 2010 si je Droga Kolinska, takrat v lasti Istrabenza, prizadevala, da bi Donat Mg približala mlajšim in športno aktivnim potrošnikom ter da ta voda ne bi bila znana le kot sredstvo proti zgagi in za odvajanje.[20]

Podoba in embalaža

[uredi | uredi kodo]

Steklenice so imele najprej rumene nalepke in zamaške. Okoli leta 1925 je imel Donat na zeleni nalepki v logotipu podobo mižeče ženske, ki pije iz kozarca.[21] Od šestdesetih let naprej se na etiketah pojavlja Apolon.[navedi vir] Med letoma 1977 in 1991 je imel Donat Mg rumeno etiketo.[22] Zdajšnjo podobo je dobil konec leta 2013. Ustvarila jo je barcelonska agencija Cba Pointbleu.[23][4] Na to prenovo je vplivala želja pridobiti mlade kupce, ki so uporabljali spletna družbena omrežja.[22]

Leta 1997 so Donat začeli polniti v pollitrske, leta 2000 pa še v litrske plastenke.[22]

Spor s Hotelom Sava Rogaška

[uredi | uredi kodo]

Leta 2008 je družba Hotel Sava Rogaška dobila 30 letno koncesijo za izkoriščanje vrtine RgS-2/88, ki jo je skupaj z ozemljem kupila leta 2004. To vrtino je Kolinska prej prepustila Zdravilišču Rogaška z zagotovilom, da se voda ne bo prodajala. Droga Kolinska (takrat že del Atlantic Grupe) je dodelitvi koncesije nasprotovala, saj je menila, da je ta vrtina na njenem ozemlju. Trdila je tudi, da je bila koncesija podeljena na podlagi lastništva, ne javnega razpisa, in da ni bila stranka v postopku. Leta 2011 je Vlada RS dovolila obnovo postopka zaradi priznanja Droge Kolinska kot stranke v postopku, na kar se je Sava Rogaška odzvala s tožbo. Leta 2011 je Droga Kolinska ovadila slatinskega župana in lastnika Sava Rogaške zaradi dodelitve gradbenega dovoljenja za gradnjo polnilnice in cevovoda. Leta 2017 je bila koncesija razveljavljena, saj Sava Rogaška na dan pridobitve koncesije ni črpal vode iz vrtine. Leta 2018 je Vlada RS zavrnila zahtevek Droge Kolinske za podelitev koncesije za rabo te vrtine.[24][25][26][27][28]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Kuralt, Špela (10. julij 2018). »Donat Mg, najbogatejša mineralna voda v EU«. www.delo.si. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  2. ↑ »Atlantic Droga Kolinska, Živilska industrija, d.o.o.«. www.bizi.si. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 str. 5. "Letos 35 milijonov litrov". Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (28.04.1977), letnik 31, številka 17. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Donat močno pospešuje v Rusiji«. izvozniki.finance.si. 16. februar 2014. Pridobljeno 24. novembra 2020.
  5. ↑ "Donat na poštni znamki". str. 24. Novi tednik NT in RC (31.05.2018), letnik 73, številka 22. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 str. 9. "Lepote naše zemlje". Slovenec: političen list za slovenski narod (17.05.1936), letnik 64, številka 113a. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  7. ↑ 7,0 7,1 str. 7. "Zapiski". Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (07.09.1937), letnik 18, številka 208. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  8. ↑ 8,0 8,1 DROFENIK, Katja, 2014, DONAT MG - OD NEKOČ DO DANES. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. [Dostopano 25 november 2020]. Pridobljeno s: https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=46645
  9. ↑ 9,0 9,1 »Ujma: V spomin Janez K. Lapajne (1937-2012)«. 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2016. Pridobljeno 25. aprila 2021. {{navedi splet}}: Preveri vrednost |url= (pomoč)
  10. ↑ str. 4. "Voda in plin". Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (05.09.1974), letnik 28, številka 35. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  11. ↑ str. 4. "Zakaj plin v zrak, če gre za devize". Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (14.11.1985), letnik 39, številka 45. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  12. ↑ 12,0 12,1 "Dober glas seže v deveto vas". str. 24. Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (11.09.1986), letnik 40, številka 36. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  13. ↑ "Donat Mg navzdol, Trimvit navzgor". str. 7. Novi tednik: glasilo občinskih konferenc SZDL (22.09.1988), letnik 42, številka 38. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  14. ↑ "Tudi »rogaška« bo imela golf". str. 2. Naš čas (16.06.1988), letnik 24, številka 24. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  15. ↑ "Uspešno leto". str. 2. Naš čas (01.02.1990), letnik 26, številka 4. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  16. ↑ str. 5. Novi tednik NT&RC (13.02.1992), letnik 46, številka 6. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  17. ↑ "Rogaška Slatina za vse čase". str. 40. Dolenjski list (26.05.1994), letnik 45, številka 21. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  18. ↑ str. 5. "Rogaški vrelci z dobičkom". Novi tednik NT&RC (28.07.1994), letnik 48, številka 30. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  19. ↑ 19,0 19,1 str. 6. Novi tednik NT&RC (01.07.2004), letnik 59, številka 26. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  20. ↑ "Droga Kolinska vlaga ob Sotli". str. 7. Novi tednik NT&RC (09.03.2010), letnik 65, številka 19. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  21. ↑ "Stoletnik z zdravilno močjo". str. 16. Novi tednik NT&RC (16.05.2008), letnik 63, številka 38. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 BARIĆ, Patricija, 2016, Prenova blagovne znamke : primer Donat Mg [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede . [Dostopano 25 november 2020]. Pridobljeno http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_baric-patricija.pdf
  23. ↑ »Slovenija/Hrvaška: Donat Mg lansiral novo embalažo«. www.instore.si. 28. november 2013. Pridobljeno 24. novembra 2020.[mrtva povezava]
  24. ↑ "Donat vodi v spor". str. 4. Novi tednik NT&RC (24.05.2011), letnik 66, številka 40. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  25. ↑ "Boj za vrtino mineralne vode". str. 11. Novi tednik NT&RC (10.06.2011), letnik 66, številka 45. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
  26. ↑ »Droga Kolinska ovadila slatinskega župana Kidriča in lastnika Hotela Sava Rogaška Pšeničnika«. Dnevnik. 24. maj 2011. Pridobljeno 25. novembra 2020.
  27. ↑ Tavčar, Borut (30. november 2017). »Donat Mg le edina voda iz Rogaške«. old.delo.si. Pridobljeno 25. novembra 2020.
  28. ↑ »'Vrelec' Donat Mg: Droga ne sme črpati vode iz razvpite 'vrtine RgS-2/88'«. www.24ur.com. 13. julij 2018. Pridobljeno 25. novembra 2020.