Feri Lainšček

Feri Lainšček
Portret
RojstvoFranc Lainšček
5. oktober 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1] (65 let)
Dolenci
NarodnostSlovenija Slovenec
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicpisatelj, pesnik, scenarist, dramatik
NagradePrešernova nagrada

Franc (Feri) Lainšček [fêri lájnšček],[2] slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik, * 5. oktober 1959, Dolenci, Slovenija.[3]

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem,[3] hribovitem delu Prekmurja blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja porabščina, ki jo govorijo slovenski zamejci na Madžarskem. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z Romi. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa Radia Ljubljana, v prostem času pa je pisal pesmi ter roman, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Teleks. Leta 1992 je skupaj s prijateljem Francijem Justom ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, na katerem se podeljuje večernica, nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta.

Dela

[uredi | uredi kodo]

Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, dramatika, scenarista, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja.

Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter šansonov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: Kajuhovo za roman Raza, nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša ter večernico za zbirko pravljic Mislice. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki Med Muro in Rabo, ki jo izdaja založba Franc-Franc).

Leta 1981 je začel pisati poezijo. Zbirka Ne bodi kot drugi (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah - od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca Polona Juh in Vlado Novak (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu Petelinji zajtrk), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v prekmurščini. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa se nahajajo v nekem eksistenčno mejnem položaju.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]
Feri Lainšček
Feri Lainšček

Romani

[uredi | uredi kodo]

Pesniške zbirke

[uredi | uredi kodo]
  • Kot slutnja radovedno – 1981 (COBISS)
  • Dnevovina – 1986 (COBISS)
  • Hiša svetega Nikolaja – 1990 (COBISS)
  • Dlan mi po tebi diši – 2001; 2012 (COBISS)
  • Ne bodi kot drugi – 2007 (COBISS)
  • Nigdar neboš znala (slovensko-prekmurski) – 2007 (COBISS)
  • Pesmi za ženski glas in zvonove – 2009 (COBISS)
  • Lübezen – 2014
  • Demon ljubezni – 2016
  • Ne – 2022
  • Stišja – 2024 (uglasbljena poezija: avtor glasbe in glas Matej Krajnc)
  • Verjeti, verjeti (pesniška knjiga, ilustracije Zora Stančič) – 2024

Kratka proza

[uredi | uredi kodo]
  • Za svetlimi obzorji – 1988 (COBISS)
  • Srebrni breg (slovensko-prekmurski) – 1995 (COBISS)

Dela za otroke in mladino

[uredi | uredi kodo]
  • Cicibanija, pesmi (1987)
  • Cufek modrijan, slikanica (1989)
  • Cufek v živalskem vrtu, slikanica (1989)
  • Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen, zgodbe (1990)
  • Ajša Najša, roman (1989)
  • Znalček na cesti, slikanica (1990)
  • Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak, zgodba (1990)
  • Škrat Sanjavec, pesmi (1992)
  • Velecirkus Argo, roman (1996)
  • Mislice, pravljice (2000)
  • Deček na dedovem kolesu, roman (2001)
  • Brki od mleka, pesmi (2002)
  • Serija osmih slikanic o Žlopih (1999–2002)
  • Lučka, slikanica (2005)
  • Tudi živali sanjajo, pesmi (2008)
  • Hit poletja, roman (2008)
  • Če padeš na nos ne prideš na Nanos, pesmi (2003)
  • Mišek Miško in Belamiška, slikanica (2009)
  • Medo praznuje rojstni dan, pesmi (2010)
  • Barvice, pesmi (2010)
  • Pesmi o Mišku in Belamiški, pesmi (2010)
  • Ko bova velika, zgodbe (2012)
  • Bratec in sestrica, slikanica (2013)
  • Kuža Goldi gre na sprehod, slikanica (2014)
  • Življenje nima naslova, roman (2023)
  • Ne (2022)
  • Družina, slikanica (2024)

Filmi

[uredi | uredi kodo]

Radijske igre

[uredi | uredi kodo]
  • Osebni zaimek Bavbav – 56,25 min – premiera: 22. 5. 1987
  • De revolutionibus – 26min – premiera: 15. 1. 1988
  • Vrata – 26,4 min – premiera: 14. 10. 1988
  • Primer Kalman – 29,2 min – premiera: 18. 11. 1988 (soavtorja Branko Žunec in Igor Likar)
  • Predsednik siromakov – 59,15 min – premiera: 10. 3. 1989
  • Prva sraka še ne prinese pomladi – 45,3 min – premiera: 16. 9. 1990
  • Grinta – 38,25 min – premiera: 6. 11. 1992 - (adaptacija romana Grinta)
  • Majhen mož v čolnu – 51 min – premiera: 01. 10. 1993
  • Edi Manfredi – 36,55 min – premiera: 27. 2. 1996 – (adaptacija gledališke igre Impresarij)
  • Penzion Evropa – 47,5 min – premiera: 1. 3. 1996 – (adaptacija gledališke igre Penzion Evropa)
  • Jesen – 30,15 min – premiera 06.10.1998
  • Pokličite gospo Milo-21-Samotar – 25,15 min – premiera: 28. 3. 1999
  • Pokličite gospo Milo-22-Alkoholik – 26,2 min – premiera: 16. 5. 1999
  • Pokličite gospo Milo-23-Brezdomec – 23 min – premiera: 23. 5. 1999
  • Pokličite gospo Milo-19-Bencinski servis – 24,1 min – premiera: 30. m5. 1999
  • Pokličite gospo Milo-20-Ljubezen v 24,1 min – premiera: 6. 6. 1999
  • Petelinji zajtrk-01 – 32,2 min – premiera: 2. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
  • Petelinji zajtrk-02 – 27,3 min – premiera: 9. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
  • Petelinji zajtrk-03 – 23,25 min – premiera: 16. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
  • Petelinji zajtrk-04 – 30,4 min – premiera: 23. 5. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
  • Petelinji zajtrk-05 – 34,45 min – premiera: 6. 6. 2000 (adaptacija romana Petelinji zajtrk)
  • Dej – 44,5 min – premiera: 28. 8. 2001
  • Hit poletja – 36,4 min – premiera: 6. 6. 2006 (adaptacija romana Hit poletja)

Kratke radijske igre

[uredi | uredi kodo]
  • Smrt sopotnica – 11,25 min – premiera: 6. 10. 1989
  • Za zaščito pikapolonic – 9 min – premiera: 1. 1. 1990
  • Radiofonski umor – 13,15 min – premiera: 25. 9. 1992
  • Karmenka z našega štanta – 10,3 min – premiera: 28. 3. 1998
  • Zakonski in nezakonski otrok – 12,2 min – premiera: 21. 11. 1998

Radijske igre za otroke

[uredi | uredi kodo]
  • Deklica Ferdinanda – 25,3 min – premiera: 22. 4. 1984
  • Regratova roža – 31 min – premiera: 8. 9. 1991 (adaptacija zgodbe Regratova roža)
  • Brat je, škrat je, tat je – 36,4 min – premiera: 1. 1. 1994
  • Strašilo – 22 min – premiera: 19. 5. 1996
  • Gerda in Kaj – 47,1 min – premiera: 22. 12. 1996 (po motivu H.C. Andersena: Snežna kraljica)
  • Pozdrav pomladi – 15,34 min – premiera: 30. 3. 1997
  • Žlopi – 39 min – premiera: 28. 9. 1997 (adaptacija zgodbe Žlopi)
  • Velecirkus Argo – 39 min – premiera: 11. 2. 2000 (adaptacija mladinskega romana Velecirkus Argo)
  • Ignacija in njen angel – 27,3 min – premiera: 9. 4. 2006 (adaptacija zgodbe Ignacija in njen angel)

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil

[uredi | uredi kodo]

EMA

[uredi | uredi kodo]

Slovenska popevka

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/lainscek-feri/
  2. ↑ »Feri Lainšček – GOVORNI POMOČNIK«. Pridobljeno 20. aprila 2023.
  3. ↑ 3,0 3,1 https://sigledal.org/geslo/Feri_Lain%C5%A1%C4%8Dek, vpogled: 24. 5. 2021.
  4. ↑ »Feri Lainšček: Kurji pastir«. RTV Slo. 9. februar 2021. Pridobljeno 24. maja 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Feri Lainšček.
Wikivir vsebuje izvorna besedila avtorja: Feri Lainšček

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]