Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem,[3] hribovitem delu Prekmurja blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo narečje. Na prekmurščino njegovega otroštva ga nostalgično spominja današnja porabščina, ki jo govorijo slovenski zamejci na Madžarskem. Od mladostnih izkušenj, ki so določile njegov odnos do sveta, moramo omeniti tudi srečevanja z Romi. Ti so – tako kot on – živeli na obrobju (v dobesednem in prenesenem pomenu) njegove rojstne vasi. Po maturi na gimnaziji v Murski Soboti je želel študirati slikarstvo. Zaradi neuspešno opravljenih sprejemnih izpitov na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je vpisal na FSPN (predhodnico današnje Fakultete za družbene vede). Denar za preživetje si je služil kot sodelavec uredništva dnevno-informativnega in igranega programa Radia Ljubljana, v prostem času pa je pisal pesmi ter roman, ki je v nadaljevanjih izhajal v reviji Teleks. Leta 1992 je skupaj s prijateljem Francijem Justom ustanovil Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc, ki se v glavnem ukvarja z založniško dejavnostjo, je pa tudi organizator vsakoletnega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, na katerem se podeljuje večernica, nagrada za najboljše slovensko mladinsko literarno delo preteklega leta.
Ferija Lainščka ne moremo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, dramatika, scenarista, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Lainšček že od vsega začetka ustvarja v okolju, kjer kultura in umetnost nimata pravega zaledja.
Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter šansonov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: Kajuhovo za roman Raza, nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša ter večernico za zbirko pravljic Mislice. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki Med Muro in Rabo, ki jo izdaja založba Franc-Franc).
Leta 1981 je začel pisati poezijo. Zbirka Ne bodi kot drugi (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah - od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca Polona Juh in Vlado Novak (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu Petelinji zajtrk), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v prekmurščini. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa se nahajajo v nekem eksistenčno mejnem položaju.