Gajo Petrović

Gajo Petrović
Rojstvo12. marec 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})
Karlovec
Smrt13. junij 1993({{padleft:1993|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1][2] (66 let)
Zagreb
Državljanstvo Hrvaška
Poklicfilozof, univerzitetni učitelj

Gajo Petrović (srbska cirilica: Гайо Петрович), hrvaški filozof, * 12. marec 1927, Karlovec, † 13. junij 1993, Zagreb.

Bil je eden glavnih teoretikov skupine Praxis, dolgoletni urednik revije Praxis, ki je nastala v šestdesetih letih dvajsetega stoletja v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in profesor za logiko, kognitivno teorijo in ontologijo na Filozofski univerzi v Zagrebu. Velja za ustanovitelja Hrvaškega filozofskega društva, Jugoslovanskega združenja za filozofijo in poletne večerne šole Korčula, ki so jo obiskovali marksistični teoretiki. Bil je podpredsednik nemškega raziskovalnega inštituta v Ludvigshafnu, Ernst-Bloch-Gesellschaft ter član tujih filozofskih in akademskih ustanov.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Otroštvo in vojna leta

[uredi | uredi kodo]

Gajo Petrović je zgodnja leta svojega življenja preživel v Karlovcu, kjer je sprva stanoval v hiši dedka, kasneje pa se je preselil v očetovo hišo. Leta 1939, ko je izbruhnila 2. svetovna vojna, se je prvič spoznal s konfliktom, ki je krojil usodo Evropejcev in tako celotno njegovo življenje posvetil boju proti nacizmu. Z nenehnim študiranjem se je le nekaj let za tem s pomočjo prepovedanega poslušanja radijskega tečaja na BBC-ju naučil angleščine. Med vojno je izkusil tudi smrt bližnjih, saj so mu leta 1942 partizani ubili strica Pepija. Po vojni se je pridružil Zvezi komunistične mladine Jugoslavije in se ukvarjal s protifašističnem gibanjem in se zavzemal za povojno obnovo.

Šolanje

[uredi | uredi kodo]

Prvič se je Gajo Petrović s filozofijo srečal leta 1940, ko ga je na ljudski univerzi v Karlovcu navdušil profesor Safet Krupić. Svoje znanje je s pomočjo dobrih delovnih navad in poglobljenim študijem nadgradil leta 1945, ko je z odliko zaključil zagrebško univerzo. Leta 1946 je bil skupaj s peščico nadarjenih ljudi poslan v Sovjetsko zvezo, kjer je svojo izobrazbo razširil v Leningradu in Moskvi. V Sovjetski zvezi se je Gajo Petrović prvič srečal s tematiko socialistične ideje, ki jo je spoznal skozi filozofske ideje Jožefa Stalina. Njegovo bivanje je opisal z naslednjimi besedami: »V moji glavi je bil kaos in tega nisem mogel popraviti, težki kamen mi je ležal na srcu in ga nisem mogel vreči. (…) Trudil sem se z vsemi močmi, da bi bil nenehno navdušen in občudovan, vendar mi ni uspelo. Bilo me je sram svoje slabosti. Ali sem dober komunist, če se v meni v prvi državi socializma poleg občudovanja rodijo povsem nasprotni občutki?«. Ob končanem sodelovanju Jugoslavije in Sovjetske zveze je Gajo Petrović leta 1948 zapustil ozemlje Sovjetske zveze in svoje šolanje končal na zagrebški univerzi, kjer je leta 1956 doktoriral z disertacijo filozofskih mislih Georgija Valentinoviča Plehanova. Po doktoratu je odšel v London, kjer je nadgradil svoje znanje na podoktorskem študiju na Univerzitetnem kolidžu Univerze v Londonu. Tam je sodeloval s profesorjem Alfredom J. Ayerjem. Po vrnitvi na zagrebško univerzo je leta 1958 prejel habilitacijo za delo Korespondencija i evidencija. F. Brentanova teorija istine in tako prejel naziv docenta.

Življenje po šolanju in smrt

[uredi | uredi kodo]

Leta 1969 je Gajo Petrović svojo akademsko kariero začel v Zagrebu, kjer je postal redni profesor za logiko, kognitivno teorijo in ontologijo na Oddelku za filozofijo Filozofske univerze in tam deloval do upokojitve. Med svojim delovanjem v zagrebški univerzi je Gajo Petrović ustanovil Hrvaško filozofsko društvo (HFD) in Jugoslovansko združenje za filozofijo (JUF), ki jima je tudi predsedoval. Poleg društev je ustanovil tudi poletno večerno šolo Korčula, ki so jo obiskovali znani marksistični teoretiki. Od leta 1986 je bil podpredsednik nemškega raziskovalnega inštituta v Ludvigshafnu, Ernst-Bloch-Gesellschaft. Bil je član tujih filozofskih in akademskih ustanov, kot so Institut international de Philosophie v Parizu od leta 1973 dalje in Comité d'honneur, Collège International de Philosophie, prav tako v Parizu od 1986 dalje. Na Université des science humaines v Strasbourgu je veljal za častnega doktorja (doctor honoris causa). Leta 1988 je bil sprejet za izrednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). V svojem življenju je predaval na številnih univerzah in filozofskih konferencah v različnih državah Evrope, v ZDA, Izraelu in Mehiki. Umrl je v Zagrebu 13. junija 1993 po desetletni bitki z neozdravljivo boleznijo. Ob 80-letnici njegovega rojstva so v čast Petroviću namenili konferenco na Filozofski fakulteti v Zagrebu.

Delo

[uredi | uredi kodo]

Gajo Petrović je bil v začetku petdesetih let voditelj jugoslovanske kritike stalinističnih filozofskih idej, ki so se kasneje navezovala na filozofske poglede »mladega« Marxa, s katerimi se je prvič srečal ob pisanju doktorske naloge Filozofski pogledi G. V. Plehanova. Petrović je nasprotoval razlagi marksističnih pogledov dialektičnega materializma. Sam je vztrajal, da so bile slednje ideje mišljene za revolucijo, ki razmišlja o možnosti revolucionarnih idej obstoječega nečloveškega sveta. Slednje mišljenje je bilo v skladu z ustvarjalnim razmišljanjem samoupravnega socializma, ki je prevladovalo v takratni jugoslovanski politični krajini. Petrović je kritiziral dogmatsko ideologijo komunizma v nekdanji Jugoslaviji. Na podlagi svojih idej je skupaj s podobnimi zagovorniki idej ustanovil revijo Praxis, ki je postala središče zbiranja filozofov in sociologov. Bili so zagovorniki kritike vsega, kar je obstajalo. Mišljenje filozofov revije Praxis je predstavljalo samorefleksijo in samoizpraševanje, ki sta načeli evropske filozofije subjektivnosti. Osredotočeni so bili na posameznika kot državljanskega subjekta. Vrh demokracije naj bi bil po njihovem mnenju samouprava, v kateri naj bi bil človek resnično subjekt. Niso sprejemali nacionalizma, ki postavlja narod kot temelj pred vsem drugim. Podvrženi so bili stalnim kritikam strankarskih ideologov.

Literatura

[uredi | uredi kodo]

Gajo Petrović je v svojem življenju napisal številne knjige, razprave in članke, ki so temeljili na znanju ontologije, antropologije, epistemologije, logike in marksizma ter vsebovali problematiko odtujenosti, svobode in prakse. Kritiziral je dogmatsko ideologijo komunizma v nekdanji Jugoslaviji. Objavil je 14 knjig in na stotine razprav, člankov in esejev. Veliko del je bilo prevedenih v številne svetovne in manjše nacionalne jezike: albanski, češki, angleški, francoski, hebrejski, nizozemski, japonski, kitajski, norveški, nemški, ruski, slovaški, slovenski, španski, italijanski in turški jezik. Med vsemi deli je potrebno izpostaviti naslednje:

  • Engleska empiristička filozofija (Zagreb, 1955)
  • Filozofski pogledi G. V. Plehanova (Zagreb, 1957)
  • Od Lockea do Ayera (Beograd, 1964)
  • Logika (Zagreb, 1963)
  • Filozofija i marksizem (Zagreb, 1965), dobitnik nagrade »Božidar Adžija«
  • Mogućnost čovjeka (Zagreb, 1969)
  • Philosophie und Revolution (Hamburg, 1971)
  • Čemu Praxis (Zagreb, 1972)
  • Mišljenje revolucije (Zagreb, 1978)
  • Suvremena filozofija (Zagreb, 1979)
  • Marx i marksisti (Zagreb, 1986)
  • U potrazi za slobodom (Zagreb, 1990)

Literatura, prevedena v slovenščino

[uredi | uredi kodo]
  • Petrović, G. (1973). Pogovor : pogovor z Gajem Petrovićem, profesorjem na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Zagrebu in glavnim uredništvom Praxisa. str. 11.
  • Petrović, G. (1977). Poraz teorije "etičnega socializma". str. 33-41.
  • Petrović, G. (1989). "Dialektični materializem" in "teorija prakse" : o povojni jugoslovanski filozofiji govori dr. Gajo Petrović. 38(6). str. 179-180.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Gajo Petrović (1927-1993). 2016. internet. 22. 11. 2020. Dostopno na naslovu: https://web.archive.org/web/20110611205944/http://www.ffzg.hr/filoz/article.php?id_art=203&id_pag=20.
  • Habermas, J.idr. 2008. Gajo Petrović – čovjek i filozof: zbornik radova s konferencije povodom 80. obljetnice rođenja. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu.
  • Petrović, Gajo (1927-1993). 2019. internet. 22. 11. 2020. Dostopno na naslovu: https://www.marxists.org/glossary/people/p/e.htm#petrovic-gajo.
  • Radovinović, R. 2018. Gajo Petrović - filozof iz Karlovca. Ob 25. obletnici njegove smrti. internet. 22. 11. 2020. Dostopno na naslovu: https://aktivirajkarlovac.net/2018/06/gajo-petrovic-filozof-iz-karlovca-povodom-25-obljetnice-smrti/.
  1. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.