Hamurabi III. Jamhadski

Hamurabi III.
Kralj Jamhada
Vladanjeokoli 1625 pr. n. št. - okoli 1600 pr. n. št. (srednja kronologija)
PredhodnikJarim-Lim III.
Naslednikmedvladje;
naslednji kralj Jamhada je bil Sara-El
Rojstvo16. stoletje pr. n. št.
Smrt16. stoletje pr. n. št.

Hamurabi III. je bil kralj Jamhada (Halaba, Alepa), ki je nasledil Jarim-Lima III.[1] in vladal od okoli 1625 pr. n. št. do okoli  1600 pr. n. št (srednja kronologija).

Identiteta

[uredi | uredi kodo]

Hamurabi III. je bil verjetno sin Jarim-Lima III.[2][3] Z njegovo identiteto sta povezani dve zmešnjavi.

Zmešnjava s Hamurabijem II.

[uredi | uredi kodo]

Domneva se, da je bil Hamurabi III. kralj Hamurabi, omenjen na alalaških tablicah AIT 21 in AIT 22, čeprav je hkrati znano tudi iz hetitskih analov,[4] da je med uničenjem Alalaha v Jamhadu vladal Jarim-Lim III. Ker je bil Hamurabi III. Jarim-Limov sin, Hamurabi z omenjenih tablic ni mogel biti Hamurabi III., ampak Jarim-Limov predhodnik Hamurabi II., Hamurabi iz hetitskih virov pa Hamurabi III.[5]

Tablice iz Alalaha, glavni vir podatkov o halabskih kraljih, se končajo s Hatušilijevim uničenjem Alalaha. Podatki so zato zelo skopi.

Zmešnjava z Amitakumovim sinom Hamurabijem

[uredi | uredi kodo]

Drugo zmešnjavo, povezano z identiteto Hamurabija III., povzroča dejstvo, da so se sin alalaškega kralja Amitakuma in njegovi potomci imenovali Hamurabi. Amitakum je imenoval svojega sina za svojega naslednika v prisotnosti Jarim-Lima III.[6] Hetitska besedila, povezana s sirskimi vojnami, omenjajo Jarim-Lima III. kot kralja Halaba, omenjajo pa tudi Hamurabija Halabskega, katerega očetovo ime je uničeno. Michael B. Rowton je zato nakazal dve možni identiteti tega Hamurabija: po prvi je bil Hamurabi III. Amitakumov sin, po drugi pa Jarim-Limov sin.[7] Benno Landsberger je prepričan, da sta obe osebi Hamurabi III. Jamhadski.[8]

Vojna s Hetiti

[uredi | uredi kodo]

Hatušili I. je med vladanjem Jarim-Lima III. izvedel več uničujočih vojnih pohodov proti Jamhadu in njegovim podložnikom. Več kampanj je izvedel tudi proti Hamurabiju III.[9] in nazadnje napadel prestolnico Alep. Njegov napad je bil odbit, on sam pa je bil ranjen in je zaradi ran okoli leta 1620 pr. n. št. umrl.[10]

Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega mlajšega vnuka Muršilija I.[11] Napadi Hetitov so prenehali in se nadaljevali, ko je Hatušili odrasel.[10] Hetitsko besedilo pravi, da je bilo v njegovem napadu na Jamhad opazno osebno maščevanju Hamurabiju III. in Alepu za smrt starega očeta.[12] V napadu je uničil Alep in vojni plen in ujetnike odpeljal v Hatušo. Jamhad, nekoč velika sila na Bližnjem vzhodu, je okoli leta 1600 pr. n. št. prenehal obstajati.[13]

Hamurabijeva usoda in nasledstvo

[uredi | uredi kodo]

V hetitskih besedilih je omenjeno, da je bil kralj Alepa ujet in nato odkupljen. Kako je odkup potekal, ni znano. Neznana je tudi končna usoda Hamurabija III.[12] Alep je po atentatu na Muršilija I. znova zgradil alepski princ Sara-El, verjetno sin Jarim-Lima III.,[14] in sam prevzel oblast.[15] Jamhad ni nikoli več dosegel svoje nekdanje moči.[12]

Hamurabi III. Jamhadseki
Jamhadska dinastija
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Jarim-Lim III. 		Kralj Jamhada
1625 – 1600 pr. n. št. 		Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Sara-El
kot kralj Halaba

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Douglas Frayne. Old Babylonian Period (2003-1595 BC). str. 797.
  2. ↑ Michael C. Astour. Hittite history and absolute chronology of the Bronze Age. str. 11.
  3. ↑ Celia J. Bergoffen. The Cypriot bronze age pottery from Sir Leonard Woolley's excavations at Alalakh (Tell Atchana). str. 57.
  4. ↑ Iorwerth Eiddon Stephen Edwards. The Cambridge Ancient History. str. 244.
  5. ↑ Wilfred van Soldt. "Syrian Chronology in the Old and Early Middle Babylonian Periods". Akkadica 119-120:10.
  6. ↑ Horst Klengel. Syria, 3000 to 300 B.C. str. 63.
  7. ↑ Iorwerth Eiddon Stephen Edwards; M. B. Rowton; C. J. Gadd; N. G. L. Hammond. The Cambridge Ancient History. str. 214.
  8. ↑ American Schools of Oriental Research. Bulletin of the American Schools of Oriental Research, Nummers 137-144. str. 28.
  9. ↑ Trevor Bryce. The Kingdom of the Hittites. str. 88.
  10. ↑ 10,0 10,1 Trevor Bryce. Ancient Syria: A Three Thousand Year History. str. 29.
  11. ↑ Trevor Bryce. The Kingdom of the Hittites. str. 94.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 Trevor Bryce. Ancient Syria: A Three Thousand Year History. str. 30.
  13. ↑ Trevor Bryce. The Kingdom of the Hittites. str. 103.
  14. ↑ Michael C. Astour. Hittite history and absolute chronology of the Bronze Age. str. 18.
  15. ↑ Eva Von Dassow. State and society in the late Bronze Age. str. 18.