Hottentotta tamulus

Hottentotta tamulus
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Animalia (živali)
Deblo:
Arthropoda (členonožci)
Poddeblo:
Chelicerata (pipalkarji)
Razred:
Arachnida (pajkovci)
Red:
Scorpiones (ščipalci)
Družina:
Buthidae (debelorepi)
Rod:
Hottentotta
Vrsta:
H. tamulus
Dvočlensko ime
Hottentotta tamulus
(Fabricius, 1798)
Sinonimi[1]
  • H. tamulus concanensis (Pocock, 1900)
  • H. tamulus sindicus (Pocock, 1900)
  • H. tamulus gujaratensis (Pocock, 1900)
  • H. tamulus gangeticus (Pocock, 1900)
  • Mesobuthus tamulus

Hottentotta tamulus, znan tudi kot indijski rdeči škorpijon ali vzhodni indijski škorpijon, je vrsta škorpijona, ki spada v družino debelorepov (Buthidae). Prebiva v večjem delu Indije,[2] vzhodnem Pakistanu[1] in vzhodnih nižinah Nepala[3].

Telesne značilnosti

[uredi | uredi kodo]

V dolžino zraste od 5-9 cm. Obarvanost telesa se razlikuje od temno oranžne preko svetlo rdeče-rjave do temno rjave barve, na glavoprsju in mezosomi pa so lahko posejane sive pike. Noge in vrhovi pedipalpov so svetlo obarvani (oranžno-rumeno do svetlo rdeče-rjavo). Kot je značilno za škorpijone iz družine Buthidae, ima dokaj majhna klešča na pedipalpih, zmerno zadebeljene členke na repnem delu (metasomi) in razmeroma okrogel (bulbozen) strupni mehurček z dokaj veliko strupeno bodico.[1]

Življenjski prostor in navade

[uredi | uredi kodo]

Indijski rdeči škorpijon je razširjen po poraslih nižinah s subtropskim oz. tropskim vlažnim podnebjem in pogosto prebiva v bližini človeških naselij ali v njih, še posebej na podeželju.[4] Ugajajo mu različne površine, kot so grmičevje, travniki, žitna polja, drevesno lubje, nasadi mangov in plantaže evkaliptov.[5]

Kot vsi drugi škorpijoni je nočno aktivna (nokturnalna) žival, ki se prehranjuje z majhnimi nevretenčarji, pa tudi z vretenčarji, kot so kuščarji.[5] Do stika s človekom običajno pride ponoči ali zgodaj zjutraj, kot škorpijon pomotoma zaide v spalnico ali pade s stropa.[6]

Strupenost

[uredi | uredi kodo]

Indijski rdeči škorpijon je po nekaterih podatkih najbolj strupeni škorpijon na svetu[7] in predstavlja resen javno zdravstveni problem v gosto naseljenih območjih v Indiji in Nepalu[3][8][6]. Raziskave so pokazale, da znaša stopnja smrtnosti od 8-40 %, med žrtvami pa prevladujejo otroci.[8][9]

Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, bruhanje, potenje, priapizem (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic (cianoza), v hujših primerih pa še kot mišični krči, nizek ali visok krvni tlak (hipo- ali hipertenzija), počasen ali pospešen srčni utrip (bradi- ali tahikardija), nezavest in šok.[3][8][6][10]

Strup vpliva torej predvsem na srčnožilni in dihalni sistem, kar velikokrat privede do pljučnega edema, zaradi česar se žrtev zaduši, ali do večorganske odpovedi.[8][6] Najučinkovitejše zdravljenje je kombinacija protistrupa oz. antivenina in prazosina (antihipertenziv), kar zmanjša stopnjo smrtnosti na manj kot 4 %.[6][11]

Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica beljakovin; nekatere sestavine, kot je toksin tamapin, so bile v zadnjem času uspešno izolirane.

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Kovařík, F. (2007). »A revision of the genus Hottentotta Birula, 1908, with descriptions of four new species« (PDF). Euscorpius. 58: 1–105.
  2. ↑ Bastawade D.B.; Jadhav S.S.; Sharma R.M. (2012). »Scorpionida« (PDF). Zoological Survey in India. 4 (6): 1–16.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Bhadani U.K.; Tripathi M.; Sharma S.; Pandey R. (2006). »Scorpion sting envenomation presenting with pulmonary edema in adults: a report of seven cases from Nepal« (PDF). Indian Journal of Medical Sciences. 60 (1): 19–23. doi:10.4103/0019-5359.19672.
  4. ↑ Pande S.; Bastawade D.; Padhye A.; Pawashe A. (2012). »Diversity of scorpion fauna of Saswad-Jejuri, Pune district, Maharashtra, western India« (PDF). Journal of Threatened Taxa. 4 (2): 2381–2389. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1. novembra 2012. Pridobljeno 21. junija 2013.
  5. ↑ 5,0 5,1 Ythier, E. (2007). »Pictures of the previous months«. The Scorpion Fauna. Arhivirano iz spletišča dne 13. februarja 2013. Pridobljeno 14. aprila 2010.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Bawaskar, H.S.; Bawaskar P.H. (2008). »Scorpion sting: A study of clinical manifestations and treatment regimes« (PDF). Current Science. 95 (9): 1337–1341.
  7. ↑ Ismail, M.; Bawaskar, P.H. (1995). »The scorpion envenoming syndrome«. Toxicon. 33 (7): 825–858. doi:10.1007/BF02761131. PMID 8588209.[mrtva povezava]
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Bawaskar, H.S.; Bawaskar P.H. (1998). »Indian red scorpion envenoming«. Indian Journal of Pediatrics. 65 (3): 383–391. doi:10.1016/0041-0101(95)00005-7. PMID 10771989.
  9. ↑ Bawaskar, H.S. (1977). »Scorpion sting and cardiovascular complications«. Indian Heart Journal. 29: 228.
  10. ↑ Kanoo S.; Mandal M.B.; Alex A.B.; Deshpande S.B. (2009). »Cardiac dysrhythmia produced by Mesobuthus tamulus venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway«. Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology. 379 (5): 525–532. doi:10.1007/s00210-008-0375-7.[mrtva povezava]
  11. ↑ Bawaskar, H.S.; Bawaskar P.H. (2007). »Utility of scorpion anti-venin vs. prazosin in the management of severe Mesobuthus tamulus (Indian red scorpion) envenoming at rural settings« (PDF). JAPI. 55: 14–21. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. julija 2011. Pridobljeno 21. junija 2013.