K-186 Omsk

Ta članek govori o podmornici. Za naselje glej Omsk.
K-186 Omsk
K-186 Omsk
Zgodovina
Rusija
Ime: Omsk
Poimenovana po: Omsk
Ladjedelnica: Sevmaš
Začetek gradnje: 13. julij 1989
Splavitev: 10. maj 1993
Dana v uporabo: 15. december 1993
Domače pristanišče: Viljučinsk
Status: Aktivna
Splošne značilnosti
Razred: Antej
Izpodriv:
  • 14.700 t na površini
  • 19.400 t potopljena
Dolžina: 155 m[1]
Širina: 18,2 m
Ugrez: 9 m
Pogon: 2 x OK-650M tlačnovodna jedrska reaktorja (visoko obogateni uran <= 45 %[2])
Hitrost:
  • 15 vozlov na površini
  • 32 vozlov potopljena
Maksimalna posadka: 107
Oborožitev: 24 raket P-700 Granit

Omsk (rusko Омск) je jedrska podmornica z manevrirnimi raketami razreda Antej Ruske vojne mornarice. Poimenovana je po Omsku. Njen gredelj je bil položen 13. julija 1989, splavljena je bila 10. maja 1993, v uporabo pa je bila predana 15. decembra 1993. Projekt je razvil konstruktorski biro Rubin, glavni konstruktor pa je bil Igor Leonidovič Baranov. Razvoj predhodnega razreda Granit se je začel leta 1969, na njegovi osnovi pa je bil razvit izboljšan razred Antej. Izboljšave se nanašajo na manjšo hrupnost, izboljšano elektronsko opremo in sedemlistni propeler namesto štirilistnega.[3] Je del 10. divizije podmornic Tihooceanske flote v Viljučinsku.

Konec avgusta 1994 je pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Aleksandra Sergejeviča Astapova odplula z Barentsovega morja na v svoje domače oporišče Viljučinsk v Tihem oceanu. Na krovu je bil tudi kontraadmiral Ilja Nikolajevič Kozlov. Oba s kapitanom sta bila za prehod v zahtevnih razmerah v plitki vodi in težkih ledenih pogojih med drugim skozi jarek Svete Ane (ru) leta 1996 imenovana za heroja Ruske federacije.

Med letoma 2015 in 2019 je opravila remont v ladjedelnici Zvezda, v okviru katerega sta bila njena jedrska reaktorja ponovno napolnjena.[4] Junija 2019 se je vrnila na floto in decembra na prvih vajah po vrnitvi »zadela« strateško jedrsko podmornico Aleksandr Nevski.[5]

27. avgusta 2020 je na vajah s križarko Varjag v Beringovem morju izstrelila raketo P-700 Granit[6][7] in ponovno na vajah z Varjagom v Tihem oceanu 29. septembra 2021.[8]

15. julija 2022 se je vrnila s trimesečne odprave skupaj s podmornicama Tomsk in Kuzbass.[9]

19. septembra 2022 je na vajah v Čukotskem morju s podmornico Novosibirsk izstrelila raketo Granit.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Podvodnye Lodki, Yu.V. Apalkov, Sankt Peterburg, 2002, ISBN 5-8172-0069-4
  2. ↑ »Marine Nuclear Power:1939 – 2018« (PDF). Julij 2018. Pridobljeno 27. decembra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  3. ↑ »Project 949 Granit / Oscar I ; Project 949A Antey / Oscar II«. Federation of American Scientists. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2011. Pridobljeno 30. decembra 2011.
  4. ↑ »Модернизированный атомный подводный ракетный крейсер «Омск» передан Тихоокеанскому флоту в рамках форума «Армия-2019» : Министерство обороны Российской Федерации«. function.mil.ru. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  5. ↑ »Капитан рассказал, почему срочников не берут на подлодку «Омск»«. 20. januar 2020. Pridobljeno 29. decembra 2022.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  6. ↑ »Источник объяснил появление российской подлодки у берегов Аляски«. РИА Новости (v ruščini). 28. avgust 2020. Pridobljeno 18. septembra 2021.
  7. ↑ »Что заставило российскую подлодку всплыть у берегов Америки«. ВЗГЛЯД.РУ (v ruščini). Pridobljeno 18. septembra 2021.
  8. ↑ »Крейсер "Варяг" и АПЛ "Омск" поразили ракетами судно-мишень«. РИА Новости (v ruščini). 29. september 2021. Pridobljeno 30. decembra 2022.
  9. ↑ »Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά!« [На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки].
  10. ↑ »Russian nuclear powered subs launch missiles during Arctic expedition« (v angleščini). 19. september 2022. Pridobljeno 31. decembra 2022.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: K-186 Omsk.