Kardinalne in teološke vrline

Kardinalne in teološke vrline
UmetnikRafael
Leto1511
Vrstafreska
Mere6,6 m široka
KrajApostolska palača, Vatikan

Kardinalne in teološke vrline je Rafaelova freska v luneti, ki jo najdemo na južni steni Stanza della Segnatura v Apostolski palači v Vatikanu. Tri kardinalne vrline so poosebljene kot kipi žensk, ki sedijo v bukolični pokrajini, teološke vrline pa so upodobljene s putti. Freska je bila del Rafaelovega naročila za okrasitev zasebnih prostorov papeža Julija II. Te sobe so danes znane kot Stanze di Raffaello. Po končanih treh monumentalnih freskah Sporočilo svetega zakramenta, Parnas in Atenska šola v Stanzi della Segnatura je Rafael leta 1511 naslikal kardinalne in teološke vrline.[1]

Opis

[uredi | uredi kodo]
Pravica, prikazana v medaljonu na stropu Stanza della Segnatura

Stene s freskami v Stanza della Segnatura prikazujejo štiri veje človeškega znanja: filozofijo (Atenska šola), religijo (Sporočilo), poezijo (Parnas) in pravo (vrline).[2] Četrta stena, ki vsebuje Vrline, obravnava tako civilno pravo posvetne države kot tudi kanonsko pravo Cerkve.[3] V skladu s tem trem klasičnim kardinalnim vrlinam (Pogum, Razumnost in Zmernost) stoji nasproti pet puttov, od katerih trije prikazujejo teološke vrline Ljubezen, upanje in vero.[4]

Na levi strani je Rafael naslikal Pogum. Oblečena v oklep, z levo roko boža leva, medtem ko se z desnico oprime mladike črnega hrasta. Hrastovo drevo simbolizira moč in aludira na družino Della Rovere, ki ji je pripadal papež Julij II. Putto, ki predstavlja Usmiljenost, pobira želod iz hrastove veje. Pogumna sedeča postava in gube njenih oblačil so prepisane neposredno iz modela, ki ga je Rafael videl, Michelangelov Mojzes.[5]

V središču slike je sedeča Preudarnost. Na njenih prsih je lik krilate Gorgone, ki preprečuje goljufije in prevare. Janusu podobna njena glava ima dva obraza v profilu. Njen mladosten ženski obraz se gleda v ogledalo. To je alegorija modrosti in znanja sedanjosti. Zadaj se podoba starca zazre v preteklost za dobro presojo, ki temelji na izkušnjah. Njen pogled je okrepljen z gorečo baklo, ki jo drži putto, ki prikazuje Upanje.

Zmernost sedi na desni. Drži uzdo zadrževanja, spremlja pa jo putto, ki upodablja Vero, ki z desno roko kaže navzgor proti nebu.

Četrta kardinalna vrlina, Pravičnost, ni vključena v sceno. Namesto tega je upodobljena, da drži tehtnico in meč v tondu na stropu neposredno nad fresko.[6] Izrazitejši položaj Pravičnosti je razložen s poudarkom Platona na tej četrti vrlini. Uvedel ga je, da bi zagotovil, da so ostale tri kardinalne vrline obstajale v sozvočju.[7]

Drugi dve freski, najdeni nižje na steni, prav tako prikazujeta prizore, ki zadevajo zakon. Na levi strani okna je freska, ki jo je zasnoval Rafael, a jo je izvedel njegov atelje. Upodobljeno je kako cesar Justinijan I. prejme civilni zakonik, znan kot Pandect (latinsko: Digesta seu Pandectae) Corpus Juris Civilis od Tribonijana. Desno od okna papež Gregor IX. (v upodobitvi Julija II.) prejme kodeks kanonskega prava, znan kot Decretals (latinsko Decretales Gregorii IX) od Rajmunda Penjafortskega.

Galerija

[uredi | uredi kodo]
  • Vrline, prikazane pod Pravičnostjo v Stanza della Segnatura
    Vrline, prikazane pod Pravičnostjo v Stanza della Segnatura
  • Detajl putta z rogom obilja
    Detajl putta z rogom obilja
  • Detajl Odločnosti
    Detajl Odločnosti
  • Detajl Preudarnosti
    Detajl Preudarnosti
  • Detajl Zmernosti
    Detajl Zmernosti

¸

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Knight 1847, str. 358.
  2. ↑ Paoletti & Radke 2005, str. 409.
  3. ↑ Rowland 2005, str. 109.
  4. ↑ Hersey 1993, str. ;140–141.
  5. ↑ Joannides 1983, str. 20.
  6. ↑ Massi 1885, str. 71.
  7. ↑ Jacorzynski 2009, str. 193.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  • Hersey, George L. (1993). High Renaissance Art in St. Peter's and the Vatican: An Interpretive Guide. Chicago: University of Chicago Press. ISBN 0226327825.CS1 maint: ref=harv (link)
  • Jacorzynski, Witold (2009). "Personal Ethics". In Elliot, Robert Charles (ed.). Institutional Issues Involving Ethics And Justice. Volume I. Oxford: EOLSS Publications. pp. 182–200. ISBN 1905839146.
  • Joannides, Paul (1983). The Drawings of Raphael: With a Complete Catalogue. Berkeley: University of California Press. ISBN 0520050878.
  • Knight, Charles (1847). The Pictorial Gallery of Arts. Volume 2. London: Charles Cox.
  • Massi, Ercole G. (1885). Compendious Description of the Galleries of Paintings in the Papal Palace of the Vatican. Rome.
  • Paoletti, John T.; Radke, Gary M. (2005). Art in Renaissance Italy. London: Laurence King Publishing. ISBN 1856694399.
  • Rowland, Ingrid D. (2005). "The Vatican Stanze". In Hall, Marcia B. (ed.). The Cambridge Companion to Raphael. New York: Cambridge University Press. pp. 95–119. ISBN 052180809X.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Cardinal and Theological Virtues.