Kneževina Gornja Ogrska Felső-Magyarországi Fejedelemség Orta Macar | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1682–1685 | |||||||||
Status | vazalna država Osmanskega cesarstva | ||||||||
Glavno mesto | Košice | ||||||||
Vlada | kneževina | ||||||||
Knez | |||||||||
Zgodovina | |||||||||
• ustanovitev | 19. november 1682 | ||||||||
• ukinitev | 15. oktober 1685 | ||||||||
| |||||||||
Danes del | Madžarska Slovaška Romunija Ukrajina |
Kneževina Gornja Ogrska[1] (madžarsko Felső-Magyarországi Fejedelemség, turško Orta Macar, Srednja Ogrska) je bila kratkoživa vazalna država Osmanskega cesarstva, v kateri je vladal Imre Thököly.
Gornja Ogrska se je v Ogrskem kraljestvu štela za apanažo dediča ogrskega prestola ali brata vladajočega kralja. Upravljala se je iz Pozsonyja (zdaj Bratislava, Slovaška).[2] Po sklenitvi Vasvárskega mirovnega sporazuma leta 1664 se je začela lojalnost Madžarov do Habsburške dinastije krhati, ker je cesarska administracija delovala proti interesom Ogrskih dežel. Upor leta 1671 je cesarstvo hitro zatrlo. Naslednje leto je izbruhnil bolj uspešen upor od vodstvom Mihálya Telekija. Leta 1680 je postal vodilna osebnost upora Imre Thököly. Upore sta podpirala Osmansko cesarstvo in Kneževina Transilvanija.[3][4]
Kneževina je bila ustanovljena 19. novembra 1682[5] in se obvezala, da bo Osmanskemu cesarstvu plačevala 20.000 zlatnikov letno.[6] Thököly se je začel pogajati s cesarjem Leopoldom I. Habsburškim in bil leta 1685 v bitki s Turki pri Eperjesu (zdaj Prešov, Slovaška) poražen. Turki so ga zaradi njegovih pogajanj s cesarjem aretirali in kneževino ukinili.