Ko bom mrtev in bel | |
---|---|
Režija | Živojin Pavlović |
Produkcija | Aleksandar Radulović |
Scenarij | Ljubiša Kozomara Gordan Mihić |
Vloge | Dragan Nikolić Slobodan Aligrudić Miodrag Andrić Severin Bijelić Dara Čalenić Ljubomir Ćipranić |
Fotografija | Milorad Jakšić-Fanđo |
Montaža | Olga Skrigin |
Studio | |
Datum izida |
|
Dolžina | 79 min |
Država | Jugoslavija |
Jezik | srbohrvaščina |
Ko bom mrtev in bel (srbohrvaško Kad budem mrtav i beo) je jugoslovanski črno-beli dramski film iz leta 1967, ki ga je režiral Živojin Pavlović po scenariju Ljubiše Kozomare in Gordana Mihića. V glavnih vlogah nastopajo Dragan Nikolić, Slobodan Aligrudić, Miodrag Andrić, Severin Bijelić, Dara Čalenić in Ljubomir Ćipranić. Zgodba prikazuje življenje mladega potepuha Džimija (Nikolić), ki se preživlja s sezonskimi deli. Po tem, ko ga odpustijo, začne sanjati o pevski karieri.
Film je bil premierno prikazan 27. decembra 1967 v jugoslovanskih kinematografih in je naletel na dobre ocene kritikov. Na Puljskem filmskem festivalu je osvojil glavno nagrado velika zlata arena za najboljši jugoslovanski film, ob tem pa še zlato areno za najboljšo režijo (Pavlović) in posebno nagrado za najboljšega igralca (Nikolić). Na Mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih je osvojil nagrado Mednarodnega združenja filmskih kritikov skupaj s filmom Memorias del subdesarrollo ter bil nominiran za nagrado zlati globus za najboljši film.[1]. Filmski kritiki ga uvrščajo med najvidnejše predstavnike jugoslovanskega črnega vala v 1960-tih.[2] Jugoslovanski filmski arhiv ga je uvrstil na drugo mesto lestvice najboljših jugoslovanskih filmov vseh časov.[3]