Kurentovanje

Obhodi kurentov
Kurentovanje
LegaPtuj, Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze, Slovenske gorice
Upravakoordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož)
RKD št. 2-00006 [1]
Pomembni datumi
Vpis v register26. april 2012
Razglasitev ŽMDP24. december 2015

Kurentovanje je največji slovenski pustni karneval, ki organizirano poteka že od leta 1960. Nastalo je na pobudo Draga Hasla in somišljenikov, ki so ga prvič organizirali skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj.

Markovci veljajo za pravo domovanje koranta, širše gledano pa: Ptujsko polje, Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Poznamo pernatega in rogatega kurenta. Čas trajanja prireditve se je skozi leta spreminjalo, sprva le enodnevna prireditev, od leta 1994 naprej ko so uvedli tudi pustni šotor, pa dogodek traja kar 11 dni. Kurentovanje se običajno prične s prvim poskokom kurentov in samo karnevalsko prireditvijo. Mednarodna karnevalska povorka, ki poteka na pustno nedeljo je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, leta 2011 se je ob trasi povorke zbralo rekordnih 65,000 gledalcev. Na pustni torek se delovni dan na Ptuju konča že nekoliko prej kot običajno, zberejo se pustni liki in maske ter tekmujejo za najizvirnejšo, na koncu dneva pa pokopljejo pusta. Ves čas prireditve se v mestnem jedru odvija bogat kulturni in zabavno-glasbeni program. Princ karnevala v času kurentovanja prevzame mestno oblast.

Gre za ljudski običaj, ki je značilen za Ptuj in okolico in se priredi v pustnem času z namenom odganjanja zime. Značilen je plešoči pohod: Obhodi kurentov, skupaj z drugimi maskami skozi vasi na Ptujskem območju, vse do Haloz. Kurenti odganjajo zimo plešoč v značilni opravi in z glasnim zvonjenjem od hiše do hiše. Obvezni deli maske so kožuhovinast plašč, prepasan z verigo z velikimi zvonci, naglavna maska z rogovi, okrašena s trakovi ali v Halozah s perjem, z volnenimi nogavicami in temnimi čevlji na nogah. Kurent ima v roki palico, ježevko. Dandanes se kurentovanja priredijo v mestnem območju Ptuja.[2][3]

Na Madžarskem, v mestu Mohač imajo južnoslovanski Šokci podobno tradicionalno pustno prireditev Pohod bušarov. Bušarji so prav tako opremljeni z rogatimi maskami, ki so redkeje dodatno okrašene s perjem in trakovi. Prav tako imajo kožuhe, krajše kot kurenti. Imajo manj zvoncev kot slovenski Kurenti in so pretežno udeleženi na pustnem festivalu v mestu. UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je pohod bušarjev vpisala v seznam nematerialne svetovne dediščine (2009).

Kurentovanje velja za največji evropski pustni prikaz etnografskih mask na prostem, pogosto pa mu rečemo tudi peti letni čas.

Leta 2016 je Lonely Planet Kurentovanje razglasil za 7. najboljši karneval na svetu, ob bok Riu in Benetkam.[4][5]

Decembra 2017 so bili Obhodi kurentov vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Glavni organizatorji

[uredi | uredi kodo]

Leta 1964 Kurentovanja niso organizirali. DPD Svoboda Ptuj je vseeno izvedla nadomestno pustovanje.[6][7]

Edicija Obdobje Organizatorji
1. – 3.   19601962 Zgodovinsko društvo Ptuj
4.   1963 Folklorne prireditve Ptuj
5. – 8.   19651968
9. – 12.   19691972 Folklorno društvo Ptuj
13. – 32.   19731992 Folklorno društvo Ptuj – Turistično društvo Ptuj
33. – 34.   19931994 Folklorno društvo Ptuj – Turistično društvo Ptuj – TIC Ptuj
35. – 40.   1995 – 2000 GIZ Poetovio Vivat
41.   2001 GIZ Poetovio Vivat – Albin Promotion
42. – 46.   2002 – 2006 LTO Lokalna turistična organizacija Ptuj
47. – 54.   2007 – 2014 Konzorcij Kurent
55. – 56.   2015 – 2016 Mestna občina Ptuj
57. – 63.   2017 – 2023 Zavod za turizem Ptuj
64.   2024 Javni zavod Ptuj

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Izvor koranta

[uredi | uredi kodo]
V kroniki cerkve Sv. Marka v Markovcih, se lik koranta (kurenta) omenja že leta 1829.

Točen izvor in časovno obdobje nastanka koranta sicer nista povsem znana, obstaja pa najbrž že od prvih naselbin Ptujskega območja. Zgodovinarji si niso povsem enotni, saj obstaja več teorij. Eni ga povezujejo z nekaj tisoč let starim ilirsko-keltskim izročilom, s čaščenjem boginje Kibele iz pozne antike, s predniki Slovencev v 6. stoletju in pa s prihodom Uskokov v 16. stoletju.

1610: Prve zabeležene maske na Ptuju

[uredi | uredi kodo]

Prvi zapisi iz 1610 pričajo, da so na Ptuju že imeli prve pustne igre, ki jih neka protireformacijska komisija nemudoma prepove, češ da meščani živijo v nasprotju s krščanskimi vrednotami, jedo meso, se postijo ...

Prav tako najdemo zapise, da so v 18. stoletju na Ptuju prirejali številna pustovanja, za katera so morali gostilničarji plačati visok davek za glasbo.

1829: Prva pisna zabeležba kurenta

[uredi | uredi kodo]

V kroniki starih bukev cerkve Sv. Marka v Markovcih (domovini te maske), se lik koranta (kurenta) pisno omenja že leta 1829.

1873: Prva povorka na Ptuju

[uredi | uredi kodo]

25. februarja 1873 je bila na Ptuju izpeljana prva ptujska povorka, sočasno so na Ptuju že imeli prve prince, a je zadeva kmalu zamrla, ter se spet obudila leta 1999/00. Po mestu so šli vozovi, meščani so se našemili in cel dan sprehajali po mestu in veselo zapili pust vsak v svoji gostilni. Na 140. obletnico tega dogodka, so temu v čast ponovno obudili mestni pustni korzo na katerem naj bi v sprevodu sodelovali samo meščani.

1880: Prva upodobitev koranta

[uredi | uredi kodo]
Leta 1880 je Jurij Šubic kot prvi upodobil koranta.

Leta 1880 je Jurij Šubic kot prvi upodobil koranta skupaj z ptujskopoljskimi orači v knjigi Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (Avstro-Ogrska monarhija v besedi in sliki). Leta 1884 je korant postal samostojni lik.

V okoliških vaseh je pustovanje potekalo drugače kot v mestih. Živeli so bolj v skladu z starodavnimi običaji, za njih je bilo pomembno preganjanje zime in prihod pomladi, saj so bili na podeželju odvisni od vremena ter poljskih pridelkov. Ti okoliški kurenti in maske seveda takrat organizirano niso zahajali v mesto, saj je oblast te vraževerce in pogane, ki verjamejo v preganjanje zime preganjala. Obstajajo sicer zapisi iz dvajsetih let 20. stoletja, ko so se okoliški koranti skrili v voz z koruznico, da so lahko prišli in malce pozvonili tudi v mestu. Pokači pa so se iz bližnje okolice vendarle slišali tudi v mesto. Mesto je med obema vojnama ostalo kar nekoliko zaprto v tej svoji meščanskosti. Raznorazna društva so prirejala številne pustne bale in kar tekmovala med seboj katero bo naredilo boljšega. Tematika pustnih balov je bila izjemno barvita, vsako leto je bila tema nekaj drugega: ribištvo, umetnost, podeželje, tuje narodne noše itd. Gospe so si seveda enkrat na leto dale duška s svojimi kostumi.

1939: Folklorni festival v Mariboru

[uredi | uredi kodo]

Pred drugo svetovno vojno so kurenti začeli izumirati, saj naj bi jih oblast zaradi spopadov med različnimi skupinami začela preganjati. Franc Marolt in Franjo Žižek sta leta 1939 v Mariboru organizirala folklorni festival in kurenta postavila v ospredje, ter tako poskrbela da lik kurenta ni bil pozabljen.

Tudi v času druge svetovne vojne so se ljudje in vojaki, da bi premagali vojne travme zabavali v mestnih gostilnah. V teh težkih časih so se ljudje znali tudi pikro ponorčevati in v lokalnem časopisu dodobra okrcati oblast.

V petdesetih letih 20. stoletja pa se začnejo meje med vasjo in mestom na račun socializma in posledično večje enakopravnosti brisati. Okoličani naenkrat niso več kmetje izven mestnega dogajanja in tako je kurent počasi začel prihajati v mesto. Obstajajo fotografije kurentov iz Budine in Spuhlje, ki so se vsedli v avto in šli na ptujski grad. Meščani so na pustni torek po mestu in gostilnah še naprej prirejali in izvajali svoje pustne norčije. Tako je počasi rasla ideja organiziranem karnevalu na Ptuju.

1960: Prvo organizirano kurentovanje

[uredi | uredi kodo]
Prvo organizirano kurentovanje
(Ptujska tržnica, 27. februar 1960)
Pokač

Na vaseh so po drugi svetovni vojni pustne maske, šege in običaji začele še dodatno izumirati in toniti v pozabo. Nekateri pa so želeli, da se to ohrani še za prihodnje rodove. Leta 1959 je Drago Hasl s svojimi somišljeniki prišel na idejo, da bi organizirali povorko.

27. februar 1960 pod vodstvom Hasla, skupaj z Zgodovinskim društvom Ptuj prvič organizirali pustno povorko, ki so jo po najznamenitejšem pustnem liku poimenovali Ptujsko kurentovanje, prireditev pa je potekala na pustno soboto. Na prvi povorki so nastopile samo maske iz bližnjih Markovc kot so kopjaši, orači, rusa, medved, vile in piceki, ki si jo je ogledalo 6,000 ljudi. Naslednje leto, na pustno nedeljo, se je zbralo že 14,000 ljudi.

1964: Neorganizacijo kurentovanja nadomestilo domače pustovanje

[uredi | uredi kodo]

Zaradi enoletnega premora (odpovedi Kurentovanja) je 9. in 11. februarja (obakrat ob 10. uri), domače pustovanje vseeno organiziral DPD "Svoboda" Ptuj, saj se mesto Ptuj nikakor ni hotelu odreči svoji tradicionalni pustni povorki, vsaj z nastopom sicer maloštevilnih, skromno in amatersko organiziranih domačih okoliških etnografskih in karnevalskih skupin. Sama trasa je bila zelo kratka, za dogodek pa ni bilo nobene reklame.[8][9]

Med letoma 1962 in 1991 je osrednja povorka potekala zgoščeno v enem dnevu. Dopoldan so se na mestnem stadionu predstavile tradicionalne pustne skupine iz bližnje in daljne okolice in tujine, v popoldanskih urah pa je stekel sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask po mestnih ulicah.[10]

1967: Kurentovanje prvič odpadlo zaradi naliva

[uredi | uredi kodo]

Leta 1967 je Kurentovanje edinkrat doslej odpadlo in sicer zaradi slabega vremena, tako na stadionu kot obhod mask po mestu. To je pri meščanih sprožilo val zgražanja in kritik na račun organizatorjev. Čeprav je do začetka prireditve dež že ponehal, so se organizatorji odločili da povorko kjub temu odpovedo. V povorki je bilo predvideno več kot 1500 mask, a jih več kot polovica sploh ni prišlo. Približno 40 kurentov in kar nekaj pisanih mask pa je kar v lastni režiji vendarle krenilo in naredilo obhod po mestnih ulicah.[11][12]

1969: Folklorno društvo Ptuj prevzame organizacijo

[uredi | uredi kodo]

Od leta 1969 do 1972 organizacijo kurentovanja prezvame Folklorno društvo Ptuj, od leta 1973 do 1991 pa skupaj z Turističnim društvom Ptuj.

Sredi 1970ih je prireditev že zdavnaj presegla lokalne okvirje, saj se je od tedaj naprej vsako leto zbralo že krepko preko 40,000 ljudi.

Leta 1986 je bil program zaradi neprestanega trodnevnega sneženja, ki je prineslo 70 cm snega, zelo okrnjen, z malo gledalci, na tržnici pa je nastopilo vsega nekaj deset kurentov. Leta 1992 kurentovanje iz enega dneva razširijo na nekaj dni.

1980: Druga odpoved zaradi predsednika Tita

[uredi | uredi kodo]

Organizatorja sta bila Folklorno društva Ptuj in Turistično društvo Ptuj. Vse je že bilo pripravljeno za organizacijo dogodka, a so zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja predsednika Tita, prireditev odpovedali le dva dni pred načrtovanim kurentovanjem, 15. februarja. To odločitev je na redni seji sprejel organizacijski in častni odbor za pripravo kurentovanja, saj so ocenili da razpoloženje med občani in delovnim ljudstvom zaradi tega ni bilo pravo. O tem so po telefonu takoj obvestili etnografske skupine, ki bi morale nastopiti na Ptuju. Temu vzgledu so sledili tudi drugi organizatorji pustnih prireditev (gostilne, hoteli), ki so prav tako napovedane prireditve odpovedali in prekinili s pripravami.[13]

1994: Novo obdobje kurentovanja

[uredi | uredi kodo]

Leta 1994 kurentovanje doživi največjo spremembo v svoji zgodovini. Kurentovanje se raztegne na 11 dni, prvič so postavili karnevalski šotor z vsakodnevnim pestrim glasbenim in zabavnim programom ter z pokopom pusta na pustni torek.

1998: Prva otvoritvena etno povorka

[uredi | uredi kodo]

Leta 1998 v okviru kurentovanja na pobudo Branka Brumna prvič v mestu priredijo otvoritveno etnografsko povorko, ki na predpustno soboto oziroma prvi dan kurentovanja poteka še danes. Na njej se zbere do 15,000 ljud, po številu nastopajočih se je že skoraj izenačila z osrednjo mednarodno karnevalsko povorko, ki poteka na pustno nedeljo.

Leta 1999 so na martinovo po vzoru drugih evropskih držav, tokrat spet na pobudo Branka Brumna, prvič po koncu 19. stoletja ustoličili prvega ptujskega princa karnevala. Izbran je bil na Martinovo, 11. novembra, točno ob 11 uri in 11 minut.

2000: Prvi ptujski princ prevzame oblast

[uredi | uredi kodo]

Leta 2000 je prvi ptujski princ karnevala Gašper I, od takratnega župana za 11 dni prevzel mestno oblast, tako da mu je župan podaril ključ od mestne hiše. Od leta 2013 naprej imajo princi dveletni mandat.

Leta 2011 se je na osrednji mednarodni karnevalski povorki na pustno nedeljo zbralo rekordnih 65,000 gledalcev.[14]

2013: Prvi mestni pustni korzo

[uredi | uredi kodo]

Leta 2013 so v okviru kurentovanja priredili prvi mestni pustni korzo nove dobe, ki ima zametke v prvi ptujski povorki iz leta 1873. Na njej so sodelovali nobel meščani v nobel maskah, ki so zelo podobne in značilne za tiste na karnevalu v Benetkah.

2019: Prvi nočni spektakel

[uredi | uredi kodo]

Leta 2019 pa so prvič priredili nočni spektakel, ki poteka na pustni petek zvečer. Povezan je z mistiko, temo in igro svetlobe ter ognja in rahlo spominja na slog praznovanja na slovitem karnevalu v Rio de Janeiru.

Osrednja mednarodna karnevalska povorka

[uredi | uredi kodo]

Prvo leto je bila osrednja povorka organizirana na pustno soboto, potem so jo prestavili na pustno nedeljo in tako je še danes.

Med 1961 in 1993 je bilo kurentovanje razdeljeno na dva dela: dopoldne prikaz etnografskih in popoldan karnevalskih mask. Poleg Planice je to daleč največji javni dogodek v Sloveniji na katerem se vsako leto zbere med 45 do 65 tisoč ljudi. Podatki o obisku so iz arhiva časopisa Tednik.[15]

Nedeljska mednarodna karnevalska povorka je v zgodovini Kurentovanja odpadla trikrat; zaradi naliva (1967, 1995) in zaradi Tita (1980).

1. kurentovanje (1960). Mestni trg.
1. kurentovanje (1960). Tržnica.
1. kurentovanje (1960). Park.
2. kurentovanje (1961).
Domače pustovanje (1964), ki je to leto nadomestilo Kurentovanje. Slikano v Dravski ulici.
Edicija Leto Dan Datum Prva nagrada Obisk
↓ Zgodovinsko društvo Ptuj ↓
1. 1960 pustna sobota   27. februar   ni bilo podelitve   6,000  
2. 1961 pustna nedelja   12. februar   »Cigani« (Dornava)   14,000  
3. 1962 4. marec   »Indijanci« (Dornava)   20,000  
↓ Folklorne prireditve Ptuj ↓
4. 1963 pustna nedelja   24. februar   »Turki« (Dornava)   20,000  
↓ DPD "Svoboda" Ptuj ↓
(Kurentovanje niso organizirali. Nadomestno pustovanje)
1964 pustna nedelja  
pustni torek  
9. februar  
11. februar  
nadomestno domače pustovanje   N/A  
↓ Folklorne prireditve Ptuj ↓
5. 1965 pustna nedelja   28. februar   prve nagrade niso podelili   30,000  
6. 1966 pustna sobota  
pustna nedelja  
19. februar  
20. februar  
najvišje (1x) in 2. nagrade (2x) niso podelili   30–50,000  
7. 1967 pustna nedelja   5. februar   odpoved v zadnjem trenutku zaradi dežja 10,000  
8. 1968 pustna nedelja   25. februar   »Kitajci in mušnice« (šole)  
»Milica: Butale« (posamezniki)  
»Računovodstvo Agrotransport« (vozila)  
20,000  
↓ Folklorno društvo Ptuj ↓
9. 1969 pustna nedelja   16. februar   »Vesoljska ladja« (Pleskar)   N/A  
10. 1970 8. februar   »Cigani« (Dornava)   25,000  
11. 1971 21. februar   N/A   35,000  
12. 1972 13. februar   izpeljan samo etnografski del   5,000  
↓ Folklorno društvo Ptuj – Turistično društvo Ptuj ↓
13. 1973 pustna nedelja   4. marec   N/A   40,000  
14. 1974 24. februar   »Pleskar Ptuj«   40–50,000  
15. 1975 9. februar   »Moda 1909, 1932, 1972 in 2000« (TP Merkur)  
»Prainflacija – zmaj« (TP Izbira)  
»Domači film na visoki ravni« (Mercator)  
»Energetski kriza« (LES Ptuj)  
»Molzna krava in spl. poraba« (KK Mlekarne)  
»Predelava in potrošnja« (PP Ptuj)  
40,000  
16. 1976 29. februar   »Prleško gostüvanje« (Polenšak)   45,000  
17. 1977 20. februar   »Kmečka gostija« (Polenšak)  
»SOZD Hidravlika« (Proizvodnja Olge Meglič)  
»Carter – predsednik ZDA« (Merkur)  
»Market – Mars« (Izbira)  
»Pri Mercatorju se vse dobi in Žehtnik« (Mercat.)  
»Kojak« (TD Ptuj)  
»Vinske sorte Vikend odnosi« (KK – Kletarstvo)  
40,000  
18. 1978 5. februar   »Rimljan z bojnim vozom«   40,000  
19. 1979 25. februar   »Novorojenček« (MIP)  
»NLP« (Agis)  
»Rad imam mleko« (KK TOZD Mlekarna)  
»Borci za mir« (Turistično društvo)  
»Manj kave, sestankov, večja prod.« (Emona)  
»Problem koruze« (Perutnina Ptuj)  
»SIS za Kurentovanje '80« (Komunalno podjetje)  
»Nalijmo si čistega vina« (K TOZD Kmetijstvo)  
40,000  
20. 1980 pustna nedelja   17. februar   odpoved 2 dni prej zaradi Titovega poslabšanja
21. 1981 pustna nedelja   1. marec   »Nova tovarna gnojil« (MIP)   45,000  
22. 1982 21. februar   »Rubikova kocka« (TGA Kidričevo)   40,000  
23. 1983 13. februar   »Marionete« (MIP)   30,000  
24. 1984 4. marec   »Aluminijasto jajce« (TGA)   N/A  
25. 1985 17. februar   »Kdo je pri nas bogat« (SO Ptuj)   25–30,000  
26. 1986 9. februar   v glavnem samo etnografski del  
(karnevalskih mask je bilo le za vzorec)  
N/A  
27. 1987 1. marec   »TOZD Gradnje & Drava«  
»DO Hiko Olga Meglič«  
»Emona Merkur«  
30,000  
28. 1988 14. februar   »MIP«  
»DO Olga Meglič«  
»GD Dvorjane in MIP«  
»Obrtno združenje Ptuj«  
45,000  
29. 1989 5. februar   prve nagrade niso podelili   40,000  
30. 1990 25. februar   »komorni moški PZ« in »KK«   +50,000  
31. 1991 10. februar   prve nagrade niso podelili   N/A  
32. 1992 1. marec   samo etnografski del omejen na 4 trge  
(
1. nagrade zaradi nedoseganja kriterijev niso podelili)  
N/A  
↓ Folklorno društvo Ptuj – Turistično društvo Ptuj – TIC Ptuj ↓
33. 1993 pustna nedelja   21. februar   nagrad ni bilo zaradi pomankanja denarja   30,000  
34. 1994 13. februar   N/A   N/A  
↓ GIZ Poetovio Vivat ↓
35. 1995 pustna nedelja   26. februar   odpoved osrednje karnevalske povorke zaradi naliva[16]
(preostali del 11-dnevnega Kuretovanja je bil sicer izpeljan)
36. 1996 pustna nedelja   18. februar   »Veseli kmetje« (Hajdina)   25,000  
37. 1997 9. februar   »Nore krave« (PD Osluševci)   40,000  
38. 1998 22. februar   »Haloška klonirana krava« (DravciSoviče)   50,000  
39. 1999 14. februar   »Smrkci« (Bukovci)   10,000  
40. 2000 5. marec   »Milenijski hrošči« (OŠ Mladika)   50–60,000  
↓ GIZ Poetovio Vivat – Albin Promotion ↓
41. 2001 pustna nedelja   25. februar   »Robin Hood« (Bukovci)   45,000  
↓ Lokalna turistična organizacija Ptuj ↓
42. 2002 pustna nedelja   10. februar   »Grajska gospoda s tlačani« (DravciSoviče)   50,000  
43. 2003 2. marec   »Rimljani« (Bukovci)   60,000  
44. 2004 22. februar   »Faraon Stojankamon« (Stojnci)   40,000  
45. 2005 6. februar   »Siget« (Stojnci)   50,000  
46. 2006 26. februar   »Kremenčkovi« (Dravci)   N/A  
↓ Konzorcij Kurent ↓
47. 2007 pustna nedelja   18. februar   »Afričani« (Bukovci)   40,000  
48. 2008 3. februar   »Skupina Noč« (OŠ Slovenska Bistrica)   50,000  
49. 2009 22. februar   »Beneške maske« (Stojnci)   55,000  
50. 2010 14. februar   »Pavi« (Mala vas, Gorišnica)   60,000  
51. 2011 6. marec   »Žabja vas« (KUD Stojnci)   65,000  
52. 2012 19. februar   »Lego city« (Mala vas, Gorišnica)   60,000  
53. 2013 10. februar   »Fantazija« (KUD Maska Stojnci)   30,000  
54. 2014 2. marec   »Kobre, stojnski Siget« (Stojnci)   50,000  
↓ Mestna občina Ptuj ↓
55. 2015 pustna nedelja   15. februar   »Gostilna pod klopotcem« (Soviče)   55,000  
56. 2016 7. februar   »Prebujanje pomladi v gozdu« (Mv)   40,000  
↓ Zavod za turizem Ptuj ↓
57. 2017 pustna nedelja   26. februar   »Čarobni vrt« (Stojnci)   60,000  
58. 2018 11. februar   »Mali rimljančki« (Sodinci)   60,000  
59. 2019 3. marec   »Simfonija klavirjev« (Spuhlja)   50,000  
60. 2020 23. februar   »Cirkus« (mladina Bukovci)   50,000  
61. 2021 14. februar   spontana povorka (sredi pandemije)   N/A  
62. 2022 27. februar   spontana povorka (ob koncu pandemije)   N/A  
63. 2023 19. februar   »Šumarji« (Njiverce)   +40,000  
↓ Javni zavod Ptuj ↓
64. 2024 pustna nedelja   11. februar   »Otyken Sibirija« (Bukovci)   N/A  

Opomba

[uredi | uredi kodo]
  • 1964 – Kurentovanja niso organizirali (enoletni premor).
  • 1967 – Kurentovanje je odpadlo prvič (zaradi močnega dežja).
  • 1972 – organizirana samo etnografska povorka (brez karnevalskega dela).
  • 1980 – Kurentovanje je odpadlo drugič (slabo stanje predsednika Tita).
  • 1986 – organizirana samo etnografska povorka (karnevalskih mask le za vzorec).
  • 1992 – brez klasične karnevalske povorke (omejeno na štiri mestne trge).
  • 1995 – osrednja nedeljska karnevalska povorka je odpadla tretjič (zaradi močnega naliva).
  • 2021 – uradno virtualno kurentovanje. Povorke so bile spontane (neorganizirane).
  • 2022 – uradno virtualno kurentovanje. Povorke so bile spontane (neorganizirane).

Etnografski liki

[uredi | uredi kodo]

Avtohtoni etnografski liki iz Ptujskega polja, Dravskega polja ter z območja Haloz:

  • "Kurent" ali "Korant" (glavni etnografski lik)
  • "Pustni plesači" (Pobrežje, Videm)
  • "Pokači" (za srečo in blagostanje)
  • "Ploharji" (za čaranje plodnosti)
  • "Orači" (zarišejo magični krog)
  • "Hudič" (bojte, bojte, prihaja)
  • "Kopjaš" (ženitni lik)
  • "Cigani" (Dornava)

  • "Moža išče kopanja" (slamnata nevesta)
  • "Kurike in piceki" (za dobro letino)
  • "Nagajivi medved" (Ptujsko polje)
  • "Baba deda nosi" (duhovi rajnih)
  • "Jürek in rabolj" (Haloze)
  • "Vile" (Zabovci)
  • "Ruse" (Ptujsko polje)

Korant vs. Kurent

[uredi | uredi kodo]
  • Korant je starodavno ime za lik, ki v okoliških vaseh Dravskega in Ptujskega polja živi že stoletja, nemara tisočletja. Je torej sinonim za vaškega ali domačega koranta oziroma kurenta. Ime se vedno bolj uporablja in omenja tudi v širši javnosti in medijih.
  • Kurent je relativno sodoben izraz in sinonim za mestnega koranta, ki se prvič pojavi v začetku druge polovice 20. stoletja, sočasno s prvim organiziranim kurentovanjem leta 1960. V vseh letih so ime z vztrajno rabo popularizirali osrednji mediji.
  • Korent, Kurant sta alternativni imeni, ki pa se v splošni pogovorni rabi pojavljajta zelo poredko, slišimo ga lahko le na Ptujskem in Dravskem polju oziroma Korantovem domačem okolišu.[17]
  • Karant, Korat pa sta izraza, ki sta neznana še domačinom in se v pogovorni rabi sploh ne uporabljata, razen v kakšnih starinskih zapisih.

Korantova oprava

[uredi | uredi kodo]

Stara podoba

[uredi | uredi kodo]

Tista nekdanje korantova oprava ali maska je bilo nekoliko drugačna, precej skromnejša kot je danes in narejena predvsem po lastni želji. Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata, obrazni del je bil iz starega usnja s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči in usta, dolg jezik iz rdečega sukna, kapa je imela rogove iz usnja in klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Število zvoncev je bilo poljubno, bili so od kant in pločevink. V roki je imel ježevko. Obutev ni bila pomembna, prav tako ne barva nogavic, njeno nošenje pa je bilo neobvezno. Kožuh je bil narejen večinoma iz bolj skromne in tanke zajčje kože pod njimi ni bilo ne vem kako toplo.

Trenutna podoba

[uredi | uredi kodo]

Med leti 1963 in 1965 je Folklorno društvo Markovci natančno določilo izgled in standardno opravo maske kot jo poznamo še danes. Korantova kapa je iz ovčjega kožuha in pobarvanega usnjenega naličja z dolgim usnjenim nosom, odprtinami za oči in usta, zobje iz belega fižola, nanizanega na vrvico. Ima daljši jezik rdeče barve rdeče, na glavi ima ušesa iz puranovih ali gosjih peruti. Rogovi so iz slame ali lesa ter okrašeni z raznobarvnimi trakovi.

Korant je oblečen v ovčji kožuh, pod katerim je izredno vroče. Za pasom ima obešeno verigo z točno petimi kravjimi zvonci. Njegov ponos pa je čim večje število robcev za pasom. Obut je v volnene pletene nogavice oziroma gamaše, ki so rdeče ali zelene barve in nosi, obvezni so tudi črni škornji. V rokah nosi korant ježevko. Ta oprava je precej bogatejša in razkošnejša od tistih prvotnih starih pristnih korantovih oprav pred in takoj po vojni.

Pernati korant

[uredi | uredi kodo]

Pernati kurent z barvnimi traki, v ovčji koži in z rdečimi gamašami je značilen za Ptuj in njegovo bližnjo okolico oziroma predvsem za celotno Ptujsko polje ter lep del Dravskega polja. Ta korant je bolj poznan in jih je tudi mnogo več kot rogatih.

Rogati korant

[uredi | uredi kodo]

Rogati korant se deli na dva dela, ki je značilen za lep del Dravskega polja. Haloški koranti imajo zelene gamaše z rogovi obrnjenimi navzgor, koranti iz Lancove vasi pa zelene gamaše z kravjimi rogovi obrnjenimi navzdol.

Princ karnevala

[uredi | uredi kodo]

Prvi princ karnevala je tradicionalno inavguriran na martinovo, prvič leta 1999 na pobudo Branka Brumna po vzoru drugih evropskih mest.

Leta 2000 je mestno oblast zasedel prvi princ. Od leta 2013 naprej ima vsak novoizvoljeni princ dveletni mandat.[18]

Kurent ali Korant
# Princ Mestni oblastnik Leto
1 Gašper I 26. februar – 7. marec   2000
2 Matevž Zoki II 17. – 27. februar   2001
3 Don Zlatko III 3. – 12. februar   2002
4 Plemeniti Moškon Rajh 22. februar – 4. marec   2003
5 Cajnko Friderik V 14. – 24. februar   2004
6 Plemeniti Holoneški VI 3. – 8. februar   2005
7 Klinc Hauptmann Spuhljanski 18. – 28. februar   2006
8 Slavko plemeniti Kacherl 10. – 20. februar   2007
9 Majer Cirkovški 3. – 5. februar   2008
10 Vegan Turniški 14. – 24. februar   2009
11 Vitez Senčar, plemeniti Bernard Ptujski 6. – 16. februar   2010
12 Plemeniti baron Jakob Breuner Markovski 26. februar – 8. marec   2011
13 Plemeniti Jurij Oprossnitzer 11. – 21. februar   2012
Dvoletni mandat
14 Vitez Dornavski 3. – 12. februar  
22. februar – 4. marec  
2013
2014
15 Bertold Draneški 9. – 19. februar  
3. – 9. februar  
2015
2016
16 Plemeniti Janez Maksimilijan Gregorič 18. – 28. februar  
3. – 13. februar  
2017
2018
17 Jakob Baron Zekel Videmski 23. februar – 5. marec  
15. – 25. februar  
2019
2020
Triletni mandat
18 vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall 6. – 16. februar  
19. februar – 1. marec  
11. – 21 februar  
2021
2022
2023
Dvoletni mandat
19 Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik. 3. – 13. februar  
22. februar – 4. marec  
2024
2025

Dogodki v okviru kurentovanja

[uredi | uredi kodo]

Uvod v pustni čas

[uredi | uredi kodo]
Od Dogodek Dan
2001 Kurentov (korantov) skok Polnočno obredje ob ognju  
na Zokijevi domačiji v Budini  
(Svečnica – 2. na 3. februar)  

Glavni tradicionalni dogodki

[uredi | uredi kodo]
Od Dogodek Dan
↓ Etnografski in karnevalski sprevodi ↓
1998 Otvoritvena etnografska povorka predpustna sobota  
2017 Dan kurentovih (korantovih) skupin predpustna sreda  
2015 Nočni spektakel pustni petek  
1873 Mestni pustni korzo pustna sobota  
2013
1960 Mednarodna karnevalska povorka pustna nedelja  
Vseslovenska povorka vrtcev pustni ponedeljek  
Pokop pusta pustni torek  

Spremljevalni program

[uredi | uredi kodo]
Od Dobrodelni kuharski dogodek Dan
2006 Obarjada predpustna sobota  
Od Slikarstvo Dan
2009 Ex tempore Likovna kolonija predpustna sobota  
Otvoritev razstave pustna sobota  

Večje okoliške povorke

[uredi | uredi kodo]
Od Povorka Dan
1992 Markovci pustna sobota
1993 Cirkovci pustni torek
1994 Cirkulane pustna sobota
1996 Videm pri Ptuju pustni ponedeljek
2000 Majšperk pustna sobota

Kurentovanje v Ameriki

[uredi | uredi kodo]

Leta 2013 je skupnost Ameriških Slovencev po ulicah mestne četrti St. Clair-Superior v Clevelandu, prvič priredila svojo lokalno različico Kurentovanja, Cleveland Kurentovanje (en). Povorka tradicionalno poteka na pustno soboto.[19]

Karnevalski šotor

[uredi | uredi kodo]

Med 1994 in 2017 je šotor po vrsti menjal 6 lokacij: nova pošta, avtobusna postaja, Zadružni trg, Poetovio, staro vojaško skladišče in Vičava. Med leti 2018-2020 je komercialno-glasbeni del potekal znotraj trgovskega središča Qcenter Ptuj na Puhovi ulici.

Arhivski posnetki

[uredi | uredi kodo]
  • Kurentovanje 1975 – mestna tržica (Associated Press)[20]
  • Mitologija kurenta – skozi 1960ta, 1970ta, 1980ta, 1990ta (RTV Slovenija)[21]

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
  2. »Opis enote žive kulturne dediščine« (PDF). gov.si. Pridobljeno 19. februarja 2020.
  3. »Orači na Dravskem polju« (PDF). etno-muzej.si. Pridobljeno 19. februarja 2020.
  4. »Obhodi kurentov na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine«. MMC-RTV SLO. Pridobljeno 8. decembra 2017.
  5. »Lonely Planet Ptujski pustni karneval uvrstil na 7. mesto najboljših karnevalov na svetu«. pinkzebra.si. Pridobljeno 22. februarja 2020.
  6. »Letos v Ptuju domače pustovanje, gostje dobrodošli (stran 1)«. Ptujski tednik. 7. februar 1964.
  7. »Pusta smo pokopali, ptujskih prireditev pa ne (stran 5)«. Ptujski tednik. 14. februar 1964.
  8. »Letos v Ptuju domače pustovanje, gostje dobrodošli (stran 1)«. Ptujski tednik. 7. februar 1964.
  9. »Pusta smo pokopali, ptujskih prireditev pa ne (stran 7)«. Ptujski tednik. 14. februar 1964.
  10. »Ptujski karneval«. kamra.si. Pridobljeno 19. februarja 2020.[mrtva povezava]
  11. »Oj ti pust, ti čas presneti... PTUJ«. Delo. 6. februar 1967.
  12. »Prej in pozneje sonce, na dan kurentovanja pa dež«. Tednik. 10. februar 1967.
  13. »S skrbjo in odgovornostjo (stran 1)«. Tednik. 21. februar 1980.
  14. »Pustna nedelja presežkov (naslovna stran)«. Štajerski tednik. Pridobljeno 20. februarja 2020.
  15. »Arhiv časopisa Tednik (1961-2018)«. Digitalna knjižnica Slovenije. Pridobljeno 19. februarja 2020.
  16. »O Kurentovanju, ki ga ni bilo (stran 2)«. Delo. 27. februar 1995.
  17. »Društvo Slovenski staroverci«. staroverci.si. Pridobljeno 20. februarja 2020.
  18. »Vsi princi ptujskega karnevala«. kurentovanje.net. Pridobljeno 19. februarja 2020.
  19. »Slovenian Kurentovanje Parade in Cleveland«. YouTube. Pridobljeno 20. februarja 2020.
  20. »Kurentovanje 1975; dogajanje na tržnici«. Associated Press (AP). 10. februar 1975.
  21. »Mitologija kurenta«. RTV Slovenija. 2000.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]