Laodicea Combusta

Laodicea Combusta
starogrško Λαοδίκεια Κατακεκαυμένη
Laodicea Combusta se nahaja v Turčija
Laodicea Combusta
Laodicea Combusta
Geografska lokacija: Turčija
LokacijaZastava Turčije Turčija
RegijaProvinca Konya
Koordinati38°11′27.6″N 32°22′28.2″E / 38.191000°N 32.374500°E / 38.191000; 32.374500

Laodicea Combusta (starogrško Λαοδίκεια Κατακεκαυμένη, latinizirano: Laodikeia Katakekaumenê, dob. 'Zgorela Laodikeja') ali Laodicea (Λαοδίκεια, Laodikeia), kasneje znana kot Claudiolaodicea, je bila helenistično mesto v Pizidiji v osrednji Anatoliji. Na mestu starodavnega mesta stoji sodobno turško mesto Ladik.

Laodikeja je bila eno od petih mest, ki jih je zgradil Selevk I. Nikator, in ga imenoval po svoji materi Laodiki. Vzdevek Combusta (Zgorela) ji je dal Strabon[1] zaradi njene vulkanske okolice. Hamilton[2] trdi, da v njeni okolici ni nobenih magmatskih kamnin, in dodaja, da bi se mesto moralo imenovati Laodikeia tês katakekaumenês – Požgana Laodikeja. Mesto je bilo nekoč v zgodovini nedvomno požgano in nato obnovljeno in dobilo dogodku primeren vzdevek.

Mesto je stalo severovzhodno od Ikonija (sedanja Konya) na pomembni cesti, ki je vodila od zahodne obale Anatolije do Melitena na Evfratu. Nekaj antičnih avtorjev ga opisuje kot mesto v Likaoniji,[3] drugi pa kot mesto v Pizidiji.[4] Ptolemaj ga umešča v Galatijo. Različna pripadnost mesta bi se lahko pojasnila s stalnim spreminjanjem meja regij. Njegove ustanovitve ne omenja noben antični avtor.

Na mestu, kjer je stala antična Laodikeja, so odkrili številne fragmente arhitekturnih elementov in kipov. Obiskovalci v 19. stoletju so opisovali, da so videli kose marmorja z napisi, oltarje, stebre, kapitele stebrov in napušče, raztresene po ulicah, med hišami in na pokopališčih. Iz opisov je moč sklepati, da je bila Laodikeja zelo pomembno mesto. Mesto je obnovil rimski cesar Klavdij (vladal 41–54 n. št.), po katerem je dobilo ime Claudiolaodicea. V mestu so našli nekaj laodikejskih kovancev cesarjev Tita Flavija (vladal 79–81) in Domicijana (vladal 81–96).[5]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Strabon xii, str. 576, 579, xiii, str. 626, 628, 637.
  2. ↑ Researches, ii. str. 194.
  3. ↑ Stephanus of Byzantium s. v.; Strabo xiv. str. 663.
  4. ↑ Socrates, Hist. Eccl. vi. 18; Hierocles, str. 672.
  5. ↑ Sestini, Mon. Ant. str. 95 ; Droysen, Gesch. des Hellen. i. str. 663, foll.

Vir

[uredi | uredi kodo]
  • Richard Talbert. Barrington Atlas of the Greek and Roman World. str. 63. ISBN 0-691-03169-X.