Lizardit | |
---|---|
Splošno | |
Kategorija | listasti silikati, kaolinitsko-serpentinska skupina |
Kemijska formula | (Mg)3Si2O5(OH)4[1] |
Strunzova klasifikacija | 9.ED.15 |
Klasifikacija DANA | 71.01.02b.02 |
Lastnosti | |
Barva | zelena, svetlo rumena do bela |
Kristalni habit | majhne mase |
Kristalni sistem | monoklinski, trigonalni ali heksagonalni |
Razkolnost | popolna na {001} |
Trdota | 2,5 |
Sijaj | voščen |
Barva črte | bela |
Prozornost | prosojen |
Gostota | izmerjena: 2,55(3) g/cm3 izračunana: 2,57 g/cm3[3] |
Sijaj površine | steklast, masten do svilnat |
Optične lastnosti | dvoosen (-) |
Lomni količnik | nα = 1,541-1,563 nβ = 1,565 nγ = 1,553-1,568[2] |
Dvolomnost | δ = 0,012[2] |
Kot 2V | 37 - 61° (izmerjen)[2] |
Lizardit je precej redek mineral iz mineralnega razreda silikati in germanati. Kristalizira v monoklinskem, trigonalnem ali heksagonalnem kristalnem sistemu. Njegova idealna kemijska formula je (Mg)3Si2O5(OH)4.[1] in spada k listastim silikatom serpentinske skupine mineralov.
Lizardit se običajno nahaja v obliki drobnozrnatih masivnih mineralnih agregatov, razvije pa se tudi v ploščate ali piramidalne kristale z voskastim sijajem. Barva lizardita se spreminja od prosojno zelene in bledo rumeno do bele.
Lizardit so prvič odkrili v serpentinih na vzhodnem klifu polotoka Lizard v angleški pokrajini Cornwall leta 1956. Odkrila in opisala sta ga E.J.W. Whittaker in J. Zussman in ga poimenovala po tipski lokaciji.