Šest zdravilnih zvokov ali ljudziđue (六字訣) je ena izmed najbolj pogostih oblik medicinskega qigonga, pri kateri z izbranim zvokom zdravimo sklope telesnih organov. Poleg vadbe zvokov običajno vključuje tudi z dihanjem usklajene gibe, ki spremljajo vadbo določenih zvokov.
Že proti koncu 3. stoletja pr.n.š. se pojavi najstarejše poročilo o vadbi nekih zdravilnih zvokov.[1] Najstarejšo ohranjeno omembo nam poznanih Šestih zdravilnih zvokov pa je v delu Jangśingjanminglu (养性延命录) zabeležil zdravnik Tao Hungdžing (456- 536).[2][3] Okrog leta 600 n.š. je budistični menih Dži Džvan zvoke naštel kot Hui, Hu, Śi, Ke, Śu in Si.[1] V povezavi z zdravilnimi zvoki so telesni gibi prvič omenjeni šele pri Hu Venhvanu in Gao Ljanu iz časa dinastije Ming.[navedi vir]
Šest zdravilnih zvokov ima svojo teoretično osnovo v tradicionalni kitajski medicini, ki med drugim zagovarja doktrino petih elementov in petih notranjih organov. Po trditvi Si-Mjao Suna iz časa dinastije Tang naj bi vadba Šestih zdravilnih zvokov prinašala večje učinke za zdravje kot najbolj čudežne pilule.[1] Osnovni princip vadbe zdravilnih zvokov je v tem, da naj bi z določenim glasom s pomočjo pljuč (dihanja) iz določenega organa odstranili neravnovesje.[4] Šest zdravilnih zvokov naj bi pomagalo pri odstranjevanju odvečne vročine iz organov.[5] V devetdesetih letih 20. stoletja je Šest zdravilnih zvokov preučeval institut za biokibernetiko in feedback, ki je ugotovil, da vadba zdravilnih zvokovv možganih okrepi fekvence alfa in theta.[6]
Vadimo tišje zvoke, saj bi glasni zvoki povzročili napetost v organih, poseldično pa naj bi prišlo do stagnacije qija.[4][7] Zvoke običajno vadimo vsakega po šestkrat.[8][9] Če je posamezen organ obolel, zvok tega organa ponavljamo vsaj 36-krat.[10] Zvoke lahko vadimo v določenem zaporedju ali pa le izbranega za določeno bolezen.[1] Obstajajo različna zaporedja vaj, ki jih spremljajo tudi različne oblike telesnih gibov:[1][4][9][10]
Elementi | les | ogenj | zemlja | kovina | voda | ogenj |
---|---|---|---|---|---|---|
Zdravilni zvok | 噓 Śu | 呵 He/Ke | 呼 Hu | 呬 Si | 吹 Hui | 嘻 Śi |
Izgovorjava | »Śü«; jezik je tik ob nebu |
»Hə«, »Ha«; široko odprta usta |
»Hu«; zvok globoko iz grla |
»Sə« oziroma »Sss«; jezik je za zobmi |
»Hvei«, »Fu«; kot da bi skušali upihniti svečo |
»Śi/Hi« ; z jezikom zgoraj in spredaj |
Glavni organ | jetra | srce | vranica | pljuča | ledvica | trodelni grelec |
Stranski organ | žolčnik | tanko črevo | želodec | debelo črevo | sečni mehur | osrčnik |
Specifični organi | oko | jezik | usta | nos | uho | / |
Zaporedje po Si-Miao Sunu: | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |
Zaporedje po Jwing-Ming Yangu: | 5 | 1 | 2 | 3 | 6 | 4 |
Zaporedje po Howardu Reidu: | 2 | 3 | 4 | 5 | 1 | 6 |
Zaporedje po Mantaku Chii: | 3 | 4 | 5 | 1 | 2 | 6 |