Orjaški krešič

Orjaški krešič
	; Samec in samica orjaškega krešiča v zbirki Narodnega muzeja v Pragi
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Red:	Coleoptera (hrošči);
Družina:	Carabidae (krešiči);
Rod:	Carabus
Division:	Carabus div. Multistriati
Subdivision:	Carabus subdiv. Procrustimorphi;
Podrod:	Carabus (Procerus);
Vrsta:	C. gigas;
Znanstveno ime
	Carabus gigas; Creutzer, 1799
Sinonimi
	Carabus (Procerus) gigas; Procerus gigas;

Orjaški krešič ali povžarca^[2] ali krešič orjak^[3] (znanstveno ime Carabus gigas) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji. Poleg jamskih hroščev in alpskega kozlička je edina vrsta hrošča, za katero je bil podan predlog za zaščito v Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, prvem nacionalnem programu za varstvo narave v Sloveniji.^[4]

Opis

Orjaški krešič je največja evropska vrsta krešičev, saj v dolžino doseže med 40 in 70 mm, živi pa lahko tudi več kot tri leta. Zgornja stran hrošča je črna in bleščeča, elitre so ovalne, močno konveksne oblike in posejane z drobnimi vdolbinami.

Razširjenost

Vrsta je endemična v Evropi in se pojavlja v osrednji in jugovzhodni Evropi. Gre za endemita Balkanskega polotoka, razširjenega od SV Italije pa vse do centralne Grčije. Doslej je bil orjaški krešič najden v Albaniji, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Hrvaški, celinski Grčiji, celinski Italiji, Severni Makedoniji, Romuniji, Srbiji in Sloveniji, kjer je uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst.

Orjaški krešič živi v vlažnih montanskih območjih, kjer lovi polže, ki so njegova glavna hrana^[5]. Zaradi izrazite odvisnosti od polžev je pogostejši na apnenčastih tleh. V nevarnosti rahlo privzdigne zadek in vsiljivca poškropi s smrdečo in jedko tekočino^[5]. Četudi živi v montanskih območjih, sicer ne gre zelo visoko - nad 1.500 m n. v. ga skorajda ni; izjema je nekaj najdb v Bolgariji, kjer je bila vrsta najdena našli tudi na skoraj 2000 m.

Podvrste

Carabus g. duponcheli, Dejean, 1831 (Južna Grčija)
Carabus g. parnassicus, Kraatz, 1884 (Grčija, Severna Makedonija, južna Albanija)

Galerija

Ilustracija Carabus gigas iz knjige "Naturgeschichte der Käfer Europas" (1876), Table 1, Picture 13 (Carl Gustav Calwer in Gustav Jäger).

Reference

↑ Carabus gigas, biolib.cz
↑ »Foto arhiv > "orjaški krešič"«. Bioportal.si. Pridobljeno 28. februarja 2017.
↑ Hadži (1967). Zoologija za gimnazije. Državna založba Slovenije.
↑ Beuk (1920). »Spomenica«. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Št. Prirodoslovni del, B, 1/1–4: 69–75.
↑ ^5,0 ^5,1 Al Vrezec (september 2011). »Srečanja s hrošči v gorskih gozdovih Slovenije« (PDF). Planinski vestnik. Pridobljeno 28. februarja 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

Zunanje povezave

Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Orjaški krešič

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Orjaški krešič

Carabus gigas na Fauna Europaea
Biolib
Carabidae of the world Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine.

Ta članek o žuželkah je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Carabus gigas, biolib.cz

[2] »Foto arhiv > "orjaški krešič"«. Bioportal.si. Pridobljeno 28. februarja 2017.

[3] Hadži (1967). Zoologija za gimnazije. Državna založba Slovenije.

[4] Beuk (1920). »Spomenica«. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Št. Prirodoslovni del, B, 1/1–4: 69–75.

[:0-5] 5,0 ^5,1 Al Vrezec (september 2011). »Srečanja s hrošči v gorskih gozdovih Slovenije« (PDF). Planinski vestnik. Pridobljeno 28. februarja 2017.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]