Orobi | |
---|---|
Skupno število pripadnikov | |
ni znano | |
Regije z večjim številom pripadnikov | |
železna doba, okolica Coma in Bergama, Italija | |
Jeziki | |
keltščina ali ligurščina | |
Religija | |
poganstvo | |
Sorodne etnične skupine | |
Kelti ali Kelto-Liguri |
Orobi, Oromobi ali Orumbovi so bili keltsko-ligursko ljudstvo, v železni dobi naseljeno v okolici sedanjega Coma in Bergama v severni Italiji.
Orobe kot Orobii omenja Katon Starejši v zgodnjem 2. stoletju pr. n. št.[1]
Ime Orobii bi se lahko pojasnilo z galsko besedo orbioi (edn. orbios) ki pomeni dediči, nasledniki. Ime je primerljivo z ženskima oblikama Orobia in Urbia (prej Orbia), ki sa starodavni imeni reke Orge in potoka Orge, zdaj Orb.[2]
Nekateri klasični pisci, na primer Plinij starejši, so menili, da je njihovo ime grškega izvora in sledi etimologiji iz grškega Orōn bion (Ορων βιον).[3]
Orobi so prebivali med sodobnima mestoma Como in Bergamo. Del njihovega vplivnega področja so bili Sotoceneri.[1]
Ozemlje Orobov je na jugu mejilo na Galianate, Bromanenze in Aneziate, na zahodu na Subinate in Avsukijate, na vzhodu na Genanate, Trumpline in Kamune in na severu na Anevnijate.[4]
Sodobni arheologi in jezikoslovci gledajo na Orobe kot na keltizirane Ligure ali Kelto-Ligure, ki so nastali po prihodu keltskih priseljencev iz Porenja in Podonavja pred galsko invazijo v 4. stoletju pr. n. št.[5][6]
Plinij starejši jim pripisuje ustanovitev mest Como, Bergamo, Licini Forum in Parra.[7]
Orobi so skupaj z Leponti in Insubri povezani z arheološko golaseško kulturo.[1]