Planjava
| Planjava | |
|---|---|
 Planjava, s Kamniškega sedla | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 2,394 m |
| Prominenca | 530 m [1] |
| Koordinate | 46°21′23.51″N 14°36′36.02″E / 46.3565306°N 14.6100056°E |
| Geografija | |
  Planjava Lega v Sloveniji | |
| Lega | Slovenija |
| Gorovje | Kamniško-Savinjske Alpe |
Planjava (2394 m) je najvišja in najbolj mogočna gora vzhodnega dela Kamniško - Savinjskih alp. Na zahodu se njeno prepadno ostenje dviga nad Kamniškim sedlom, proti vzhodu pa se z vrha izteka dolg greben proti Škarjam. Na severu pada strma 1000 m visoka stena v Kot ali sklep Logarske doline, južno pobočje pa se s skalnega ovršja spušča prek strmih travnih vesin in gladkih skalnih skokov v Repov kot.
Zgodovina dostopov
[uredi | uredi kodo]Kot prvi turist je leta 1793 povzpel na Planjavo grof Franz Hohenwart skupaj z domačinom Sprunkom iz Kamniške Bistrice. Pred njima so bili pravgotovo na vrhu že domači lovci. Dr. Frischauf je bil prvič na Planjavi leta 1878. Danes je gora med bolj obiskanimi v Kamniško-Savinjskih alpah.
Dostopi
[uredi | uredi kodo]- od koče na Kamniškem sedlu (2h)
- od Kocbekovega doma na Korošici (1.30h)
- od Kocbekovega doma na Korošici čez Lučko babo (2.30h)
- od Koče na Klemenči jami pod Ojstrico (5.15h)
Plezalne smeri
[uredi | uredi kodo]Jugo - vzhodna stena
[uredi | uredi kodo]- Spominska smer Štefana Kukovca (VI/V, 350m)
- Smer Humar - Škarja (V-/IV, 270m)
- Sobotna smer (V+/IV+, 210m)
Zahodna stena
[uredi | uredi kodo]- Steber Planjave - smer X (IV, 400m)
- Smer Svetelove (IV/III, 170m)
- Smer skozi rov in okno (IV/III-II, 300m)
- Kratkohlača (V-/IV, 310m)
Severna stena
[uredi | uredi kodo]- Smer Gradišnik - Ogrin (V-/IV, 700m)
- Smer Dular - Juvan v Glavi (VII, 200m)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Planjava - peakbagger«. peakbagger.com. Pridobljeno 17. februarja 2015.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Planjava.