Podzemeljski šesterookec

Podzemeljski šesterookec

Podzemeljski šesterookec, jama na slovenskem krasu
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Chelicerata (pipalkarji)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Red: Araneae (pajki)
Nižji red: Araneomorphae (prečnočeljustarji)
Družina: Dysderidae (šesterookci)
Rod: Stalita
Vrsta: Stalita taenaria
Schiödte, 1847[1]
Sinonimi[1]
  • Stalita spinosissima Kulczyński

Podzemeljski šesterookec (znanstveno ime Stalita taenaria) je vrsta pajka iz družine šesterookcev (Dysderidae).[2] Uvršča se ga med podzemeljsko kopensko živalstvo (tako imenovano troglofavno), natančneje med troglobiontne organizme, kar pomeni, da so ti pajki obvezni (obligatni) prebivalci jam, prilagojeni na življenje v temačnih okoljih.[3][4] Podzemeljskega šesterookca najdemo v nekaj evropskih državah.[5] Predvideva se, da gre za prvo opisano vrsto pravega (brez oči[6]) jamskega pajka na svetu.[7][8]

Taksonomija

[uredi | uredi kodo]

Vrsto je opisal in poimenoval danski entomolog Jørgen Matthias Christian Schiødte leta 1847.[9] V istem letu je Schiødte poimenoval in opisal rod Stalita, pri čemer je vrsto Stalita taenaria postavil za tako imenovano tipsko vrsto.[10] Poleg podzemeljskega šesterookca rod vsebuje še tri nadaljnje vrste.[11]

Opis

[uredi | uredi kodo]

Samci

[uredi | uredi kodo]

Samci podzemeljskega šesterookca v povprečju dosegajo dolžino 6,7 milimetrov. Gosto odlakan in ovalen zadek (opistosoma) je ovalne oblike in obarvan podobno kot slonovina. Samci imajo rdečkasto rjave hodilne noge, pokrite s karakterističnimi izrastki, ki se nahajajo zgolj na golenskem (tibialnem) in stegenskem (femoralnem) delu noge. Glavoprsje (prosoma) je sploščeno in temno rjasto-rjave barve. Palpalni organi pedipalpov (drugih pipalk), ki pri pajkih služijo kopulaciji (prenosu sperme), so kar dolgi in skorajda cilindrične oblike; končujejo se z veliko dolgimi zobci. Konica embolusa je krempljaste oblike.[5]

Samice

[uredi | uredi kodo]

Samice podzemeljskega šesterookca so nekoliko večje; praviloma dosežejo od 7 do 9 milimetrov dolžine, njihov zadek pa meri 3,2–3,7 milimetrov. Samičin obustni aparat, helicere (prve pipalke), sestavlja promargin s tremi in retromargin z zgolj enim zobcem. Značilnost samic je prednji (anteriorni) del vulve, oblikovan kot črka T.[5]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Podzemeljski šesterookec je razmeroma redka evropska troglobiontna vrsta, omejena na države Slovenijo, Italijo in Hrvaško.[5]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Stalita taenaria Schiödte, 1847«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 25. oktobra 2021.
  2. ↑ Bern, Natural History Museum. »NMBE - World Spider Catalog - Stalita taenaria«. wsc.nmbe.ch (v angleščini). Pridobljeno 24. oktobra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  3. ↑ »Jamarski leksikon«. www.jamarska-zveza.si. Pridobljeno 24. oktobra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  4. ↑ Pipan T., Pečnik M., Drole F., Kozel P. Inventarizacija jamske favne na Kočevskem - Poročilo o rezultatih raziskave pred sanacijskim čiščenjem jam (2016). Pridobljeno 24.10.2021 (slovenščina).
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 »Araneae (Spiders of Europe) - Stalita taenaria Schiödte, 1847«. araneae.nmbe.ch (v angleščini). Pridobljeno 24. oktobra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  6. ↑ Mammola, Stefano; Isaia, Marco (26. april 2017). »Spiders in caves«. Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences. 284 (1853): 20170193. doi:10.1098/rspb.2017.0193. ISSN 0962-8452. PMC 5413924. PMID 28446696.
  7. ↑ Pavlek, Martina; Arnedo, Miquel; Gasparo, Fulvio; Adrian, Silvia (2018). »Unraveling the evolutionary history of the cave-dwelling Dysderidae in the Dinarides«. ARPHA Conference Abstracts (v angleščini).
  8. ↑ Ramšak, Lucija (2007). »Vpliv turizma na kopensko favno Postojnske in Otoške jame : diplomsko delo«. repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno 25. oktobra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  9. ↑ »ITIS - Report: Stalita taenaria«. www.itis.gov. Pridobljeno 24. oktobra 2021.
  10. ↑ »World Spider Catalog- Stalita«. research.amnh.org. Pridobljeno 24. oktobra 2021.
  11. ↑ »NMBE - World Spider Catalog - Stalita«. wsc.nmbe.ch. Pridobljeno 24. oktobra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]