Potepuški rakovičar

Potepuški rakovičar

Samica
 Samec s plenom
Samec s plenom
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Red: Araneae (pajki)
Družina: Thomisidae (rakovičarji)
Rod: Xysticus
Vrsta: X. cristatus
Znanstveno ime
Xysticus cristatus
(Clerck, 1757)[1])
Sinonimi

Araneus cristatus (Clerck, 1757)
Aranea viatica (Linnaeus, 1758)
Aranea nasuta (Martini & Goeze, 1778)
Aranea fasciata (Fourcroy, 1785)
Aranea horticola (Olivier, 1789)
Aranea cristata (Clerck, 1757)
Aranea liturata (Fabricius, 1793)
Aranea subreptans (Strack, 1810)
Thomisus viaticus (Linnaeus, 1758)
Thomisus cristatus (Clerck, 1757)
Xysticus viaticus (Linnaeus, 1758)
Xysticus cristatus (Clerck, 1757)
Xysticus augur (Strand, 1900)
Xysticus sexangulatus (Strand, 1900)

Potepuški rakovičar (znanstveno ime Xysticus cristatus) je palearktično razširjena vrsta rakovičarjev.[1]

Opis

[uredi | uredi kodo]

Odrasle samice te vrste pajkov dosežejo dolžino do 8 mm, samci pa so nekoliko manjši in dosežejo v dolžino le do 5 mm.[2] Pojavljajo se v različnih barvnih odtenkih; od smetanasto bele, temno rjave do sive,[3] s temnim trikotnikom na zadku. Zadek se konča zašiljeno. Vzdolž zadka poteka temna proga, na vsaki strani proge pa potekata še dve tanjši progi, sestavljeni iz temnih trikotnikov.[2] Sredinska proga se začne za zadnjo vrsto oči in potega do zadnje tretjine telesa.[4] Takšna obarvanost telesa in vzorec poskrbita, da se pajek zlije s suhim listjem, kjer se običajno zadržuje.[5] Premika se postrani, kot vsi rakovičarji.[3]

Habitat

[uredi | uredi kodo]

Običajen habitat potepuškega rakovičarja je nizka vegetacija in dobro osvetljena tla.[2] Ne mara temačnih gozdov, ki se jim običajno izogiba.[6]

Biologija

[uredi | uredi kodo]

Ta vrsta pajkov ne plete mrež in svoj plen napade iz zasede. Večino časa pajek preživi zlit z okolico, kjer z razprtimi prednjimi nogami čaka na plen.[3] Kadar se zadržuje na travnikih se običajno zadržuje na koncu rastlin ali na cvetovih. Tako so njegov plen pogosto tudi leteče žuželke kot so čebele in metulji. Kadar se zadržuje na tleh se najpogosteje hrani z mravljami, drugimi pajki in ostalimi talnimi žuželkami. Pogosto napada tudi žuželke, ki so precej večje od njega.[3] V Veliki Britaniji so potepuški rakovičarji aktivni med februarjem in decembrom, mladi pajki pa se pojavijo med julijem in septembrom. Parjenje običajno poteka med majem in junijem.[6]

Med parjenjem samec zgrabi samico za nogo in jo drži tako dolgo, da se preneha upirati. Nato jo s svileno nitjo priveže na tla, se splazi pod njo in jo oplodi.[2]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Gre za palearktično razširjeno vrsto pajkov,[1][7] ki je razširjena po celi Evropi, vključno z Islandijo.[8]


Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »Xysticus cristatus (Clerck, 1757)«. World Spider Catalog. Natural History Museum Bern. Pridobljeno 18. septembra 2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Common Crab Spiders«. uksafari.com. Pridobljeno 17. septembra 2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 »Xysticus cristatus - Xysticus cristatus«. naturespot.org.uk. Pridobljeno 17. septembra 2016.
  4. ↑ »Xysticus cristatus (Clerck, 1757) (Common ground crab spider)«. Univerza v Københavnu/Prirodoslovni muzej, Aarhus. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2016. Pridobljeno 17. septembra 2016.
  5. ↑ »Common Crab Spider – Xysticus cristatus«. Pete Hillman. Pridobljeno 17. septembra 2016.[mrtva povezava]
  6. ↑ 6,0 6,1 »Summary for Xysticus cristatus«. British Arachnological Society. Pridobljeno 17. septembra 2016.
  7. ↑ »Xysticus cristatus (Clerck, 1757)«. GBIF.org. Pridobljeno 17. septembra 2016.
  8. ↑ »Xysticus cristatus (Clerck, 1757)«. araneae Spiders of Europe. Pridobljeno 17. septembra 2016.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Potepuški rakovičar.