Primorielno praštevilo

Primorielno praštevilo (angleško primorial prime) je v matematiki praštevilo oblike:

kjer je pn# primoriela praštevila produkt prvih praštevil.

Po tej definiciji:

  • je pn# + 1 praštevilo za n = 1, 2, 3, 4, 5, 11, 75, 171, 172, 384, 457, 616, 643, 1391, 1613, 2122, 2647, 2673, ... (OEIS A014545)
  • je pn# − 1 praštevilo za n = 2, 3, 5, 6, 13, 24, 66, 68, 167, 287, 310, 352, 564, 590, 620, 849, 1552, 1849, ... (OEIS A057704)

Števila oblike , ki niso nujno praštevila, se imenujejo Evklidova števila (OEIS A006862). Prva Evklidova števila, ki niso praštevila, so (OEIS A066576):

30031, 510511, 9699691, 223092871, 6469693231, 7420738134811, 304250263527211, 13082761331670031, ...

Prva skoraj primorielna praštevila so (OEIS A228486):

2, 3, 5, 7, 29, 31, 211, 2309, 2311, 30029, 200560490131, 304250263527209, 23768741896345550770650537601358309, ...

Primorielna praštevila oblike pn# + 1

[uredi | uredi kodo]

Prva primorielna praštevila oblike so (OEIS A018239):

(2), 3, 7, 31, 211, 2311, 200560490131, ...

Prva praštevila za katera obstajajo primorielna praštevila oblike (trenutno je znanih 22 takšnih praštevil) so (OEIS A005234):

2, 3, 5, 7, 11, 31, 379, 1019, 1021, 2657, 3229, 4547, 4787, 11549, 13649, 18523, 23801, 24029, 42209, 145823, 366439, 392113, ...

Število 2 je sicer najmanjše primorielno praštevilo. Pri tem velja, da je prazni produkt po dogovoru enak 1 in 0# + 1 = 1# + 1 = 2. Načeloma pa število 2 ni oblike , ker število 1 () po definiciji ni niti praštevilo niti sestavljeno število.

Primorielna praštevila oblike pn# − 1

[uredi | uredi kodo]

Prva primorielna praštevila oblike so (OEIS A057705):

5, 29, 2309, 30029, 304250263527209, 23768741896345550770650537601358309, ...

Prva praštevila za katera obstajajo primorielna praštevila oblike (trenutno je znanih 18 takšnih praštevil) so (OEIS A006794):

3, 5, 11, 13, 41, 89, 317, 337, 991, 1873, 2053, 2377, 4093, 4297, 4583, 6569, 13033, 15877, ...

Največje znano primorielno praštevilo

[uredi | uredi kodo]

Od 28. februarja 2012 je največje znano primorielno praštevilo 1098133# − 1 (n = 85586) s 476.311 števkami najdeno v projektu PrimeGrid.[1]

Število primorielnih praštevil

[uredi | uredi kodo]

Evklidov dokaz o neskončnem številu praštevil velikokrat napačno tolmačijo z definicijo primorielnih praštevil v naslednjem smislu:[2]

Naj so prva n zaporedna praštevila vključno s številom 2 edina, ki obstajajo. Če je pn# + 1 ali pn# − 1 primorielno praštevilo, pomeni, da obstajajo večja praštevila od n-tega praštevila (če nobeno ni praštevilo, tudi to dokazuje neskončno število praštevil, vendar manj neposredno. Vsako od teh dveh števil ima ostanek ali p − 1 ali 1, ko se deli z enim od prvih n praštevil, in zato ne more biti mnogokratnik nobenega od njiju).

Ni znano ali obstaja neskončno mnogo primorielnih praštevil, oziroma Evklidovih števil, ki so praštevila.

Neskončni verižni ulomek

[uredi | uredi kodo]

Konstanti neskončnih verižnih ulomkov primorielnih praštevil obeh oblik sta:[3]

(OEIS A248584),
(OEIS A248585).

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Najava v forumu«. Primegrid.com (v angleščini). 2. marec 2011.
  2. Hardy; Woodgold (2009)
  3. Wolf (2010).

Nadaljnje branje

[uredi | uredi kodo]
  • A. Borning, "Some Results for and " Math. Comput. 26 (1972): 567–570.
  • Chris Caldwell, The Top Twenty: Primorial na Prime Pages.
  • Harvey Dubner, "Factorial and Primorial Primes." J. Rec. Math. 19 (1987): 197–203.
  • Paulo Ribenboim, The New Book of Prime Number Records. New York: Springer-Verlag (1989): 4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]