Rogatec | |
---|---|
Koordinati: 46°13′27.44″N 15°42′18.59″E / 46.2242889°N 15.7051639°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Savinjska |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
Občina | Rogatec |
Površina | |
• Skupno | 4,6 km2 |
Nadm. višina | 229,6 m |
Prebivalstvo (2024)[1] | |
• Skupno | 1.555 |
• Gostota | 340 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 |
• Poletni | UTC+2 |
Poštna številka | 3252 Rogatec |
Zemljevidi | |
Območje Rogatca | |
Lega | Občina Rogatec |
RKD št. | 9279 (opis enote)[2] |
Rogatec je obmejno gručasto središčno naselje z dobrimi 1500 prebivalci v severovzhodnem delu Zgornjesotelskega gričevja, med Donačko goro na severu in reko Sotlo na jugu, sedež istoimenske občine.
Starejši del naselja leži v tesni dolini potoka Draganje, ki se tu izliva v Sotlo. Novejši del se razširja ob cesti in železniški progi iz Celja, ki sta speljani ob Sotli do Dobovca pri Rogatcu ter se nadaljujeta v Hrvaško, proti Krapini. V Rogatcu je bil na Sotli meddržavni mejni prehod, na hrvaški strani pa naselje Hum na Sutli. Z vstopom Hrvaške 1. januarja 2023 v skupno schengensko območje je bila mejna kontrola po 32. letih ukinjena.[3]
O zgodnji poselitvi območja pričajo najdbe kamnitih in bronastih sekir, rimskih kovancev in drugih predmetov, najdenih v okolici. Rogatec se v zgodovinskih pisnih virih prvič omenja leta 1130, kot trg se omenja v letih 1283 in 1344, v 15. stoletju pa večkrat celo kot mesto. Stari grad (danes samo ruševina) je varoval srednjeveški trg, kasneje tudi dvorec Strmol.