Soplodje
Soplodje je navidez enoten plod nastal iz socvetja. Med soplodja lahko štejemo tudi storže iglavcev, ki imajo olesenele plodne luske.[1]
Primeri soplodij
[uredi | uredi kodo]- plod ananasa (Ananas comosus) – os socvetja omeseni in skupaj z omesenelimi spodnjimi deli krovnih listov in omesenelimi zraslimi plodnicami ustvarjajo soplodje
- figa – plod figovca (Ficus carica) – posamezne plodiče oreške obdaja os socvetja, ki omeseni
- plod murve (Morus) – cvetno odevalo posameznih ženskih cvetov v socvetju omeseni; ta omesenela odevala obdajajo oreške, ki se razvijejo iz pestičev
- hmeljni storžek (Humulus) – ženska socvetja se razvijejo v zelnate storže, ki jih sestavljajo povečani ovršni listi
- plod kruhovca (Artocarpus heterophyllus) – soplodje, zraslo iz nekaj sto omesenelih plodov
- storž iglavcev se razvije iz ženskega socvetja sestavljajo olesenele semenske in krovne luske
- plodovi lipe (Tilia platyphillos) in lipovca (Tilia cordata) – pakobulasto socvetje se po oploditvi razvije v soplodje s plodovi oreški
Viri
[uredi | uredi kodo]- Dr. Božo Krajnčič. Botanika: Razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin, Biotehniška fakulteta. ISBN 978-961-251-026-8.
Reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Martinčič A. s sod. (1999). Mala flora Slovenije (3. izdaja). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.
