Tell Ramad
| Tell Ramad تل رماد | |
|---|---|
| Lokacija | 20 km jugozahodno od Damaska,.svg){kind=small} Sirija |
| Regija | Damask |
| Koordinati | 33°21′37″N 35°56′56″E / 33.360178°N 35.948949°E |
| Tip | tell |
| Del | vas |
| Površina | 2 ha |
| Zgodovina | |
| Material | glina, apnenec |
| Ustanovljeno | okoli 7230–6800 pr. n. št. |
| Obdobje | neolitik |
| Druge informacije | |
| Datumi izkopov | 1963–1973 |
| Arheologi | Henri de Contenson |
| Stanje | ruševine |
| Uprava | Generalni direktorat za starine in muzeje |
| Javni dostop | da |
Tell Ramad (arabsko تل رماد) je prazgodovinski neolitski tell ob vznožju gore Hermon, približno 20 kilometrov jugozahodno od Damaska, Sirija. Na tellu je bila majhna vas s površino 2 ha, prvič naseljena v poznem 8. tisočletju pr. n. št.[1]
Tell Ramad so odkrili francoski cariniki. Leta 1939 ga je obiskal Laurisson Ward in na površini zbiral predmete, ki so zdaj v muzeju Peabody. Najdišče je zatem odšlo nekoliko v pozabo, dokler ga nista ponovno odkrila W.J. van Liere in Henri de Contenson. Slednji je vodil osem sezon izkopavanj med letoma 1963 in 1973.[1]
Pomembne najdbe iz najzgodnejšega obdobja so številne ovalne jame s premerom 3-4 m, z malto utrjenimi tlemi, z glino ometanimi stenami, glinastimi pečmi in zabojniki, ki so služile kot hiše.[2] Med naselitvenima plastema I in II ni nobenega znaka, ki bi kazal na prekinitev naselitve. Zdi se, da se tudi pogrebne navade niso spremenile. Pokopavali so večinoma v skupnih grobovih in s skromnimi grobnimi pridatki. V obeh plasteh so odkrili različna orodja iz kremena, vključno s srpi, in konice puščic.[2]
Tell Ramad je eno redkih najdišč, ki so bistvena za razumevanje izvora kmetijstva, ker so v njem odkrili različne vrste udomačene pšenice, ječmena in lana.[3] Za področje Tell Ramada je značilna dvoredna pšenica, ki so je verjetno vzgojili prav tukaj. Med divjo rastlinsko hrano so spadali pistacije, mandlji, fige in divje hruške.[3][4] Ostanki sesalcev v plasti I kažejo, da so bile istočasno udomačene ovce in koze, čeprav je bilo število ovac trikrat večje od števila koz.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Akkermans, Peter M.M.G.; Schwartz, Glenn M. (2003). The Archaeology of Syria: From Complex Hunter-Gatherers to Early Urban Societies (c. 16,000–300 BC). Cambridge University Press. str. 109.ISBN 978-0-521-79666-8.
- ↑ 2,0 2,1 Moore, A.M.T. (1978). The Neolithic of the Levant. Oxford University, Unpublished Ph. D. Thesis. str. 192–198.
- ↑ 3,0 3,1 Hillman, Gordon (1978). "On the Origins of Domestic rye: Secale Cereale: The Finds from Aceramic Can Hasan III in Turkey". Anatolian Studies. 28: 157–174. doi: 10.2307/3642748. JSTOR 3642748.
- ↑ Fu, Yong-Bi (2011). "Genetic evidence for early flax domestication with capsular dehiscence". Genetic Resources and Crop Evolution. 58 (8): 1119–1128. doi: 10.1007/s10722-010-9650-9.
- ↑ Harris, David R. (1996). The origins and spread of agriculture and pastoralism in Eurasia. Routledge. str. 253. ISBN 978-1-85728-538-3.