Tone Partljič | |
---|---|
Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije | |
Na položaju 23. december 1992 – 28. november 1996 | |
Predsednik | Herman Rigelnik |
Na položaju 28. november 1996 – 27. oktober 2000 | |
Predsednik | Janez Podobnik |
Na položaju 27. oktober 2000 – 22. oktober 2004 | |
Predsednik | Borut Pahor Franc Feri Horvat |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 5. avgust 1940 (84 let) Maribor |
Politična stranka | LDS |
Poklic | pisatelj, politik, učitelj, dramatik, scenarist |
Tone Partljič slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik, komediograf * 5. avgust 1940, Maribor, Slovenija.
Rodil se je v Mariboru. Prve mesece svojega življenja je preživel v Hočah. Že leta 1940 se je družina preselila v Pesnico pri Mariboru, kjer je oče dobil službo na železnici. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Šolanje je nadaljeval na nižji gimnaziji v Mariboru, po maturi leta 1960 je bil poslan v občino Radlje ob Dravi za učitelja. Poučeval je v Brezovcu (zdaj Sveti Trije kralji) pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Diplomiral je iz angleškega in slovenskega jezika na Mariborski pedagoški akademiji leta 1965. Leta 1971 je postal dramaturg v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Leta 1987 je prevzel umetniško vodstvo MGL in leta 1991 vodstvo SNG Drame Ljubljana. Dvanajst let je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije; od leta 1992 kot poslanec Liberalne demokracije Slovenije. Čeprav je deloval kot politik, je ostal pisatelj. Izjavil je: "Moja duša in moje srce nista za mikrofonom, ampak za pisalnim strojem".-Bil je predsednik društva Bralne značke Slovenije in strokovne žirije za nagrado večernica, sodeloval pa je tudi pri Borštnikovem srečanju v Mariboru.
V Pesnici pri Mariboru je po njem poimenovana kulturna dvorana.
Njegova hči je dramska igralka Mojca Partljič, igralka je prav tako vnukinja Urška Taufer. Nečak je kulturnik in ljubiteljski zgodovinar Matjaž Partlič (znan tudi po vlogi Tinčka v filmu Moj ata, socialistični kulak).
Z literaturo in pisanjem se je Tone Partljič začel ukvarjati v šestdesetih letih. Njegova dela so črtice, novele, romani in dramska dela. Pisal je kratko prozo in romane. Izdal je več zbirk humorističnih in satiričnih besedil ter otroških spominskih črtic v knjigah.
Partljičeve satirične igre so večkrat uprizorili in režirali; leta 1987 so premierno predvajali film Moj ata, socialistični kulak, ki ga je režiral Matjaž Klopčič.
Komedije zajemajo snov iz okolja. V Kulaku opisuje nasilno kolektivizacijo kmetijstva v času, ko si je mali kmet obetal, da bo na svojem gospodar, kar so mu tudi obljubljali in ga, kakor vedno prej in ga bodo tudi v bodoče zavedli. V Ščukah je okolje radijski kolektiv, v katerega v času, ko obstaja veliko nesorazmerje med deklariranim poslušanjem malega človeka in spretnim usmerjanjem množic, prispe pripravnik in kasnejši urednik, ki na lastni koži občuti razliko med teorijo in prakso samoupravljanja. Občuti jo tako on, kot tudi vsi njegovi sodelavci. Le da oni to vedo že od prej, zato se bistveno bolj trudijo za položaj in privilegije.
Prve knjižno izdane komedije so bile politično obarvane; Politika, bolezen moja in Gospa poslančeva sta bili uprizorjeni leta 1996. Kasneje je postal žanr komedij širši.
Za mladino je napisal zbirko kratkih proz ali spominskih črtic Hotel sem prijeti sonce. Za osnovnošolce je napisal črtice z naslovom Slišal sem, kako trava raste in krajšo pripoved o mlajši deklici, z naslovom Maša in Tjaša.
Partljič v svojih delih večkrat omenja Cankarjeve učitelje. Pogosto se sklicuje na svoje znanje o NOB - ju. Tudi kmetijstvo in kmetje niso redko prisotni motivi njegovih del.
Pogosto se jasno vidi, da dramatik Tone Partljič prične z etično in deloma cankarjansko prizadetostjo o povojnem dogajanju. Zelo uspešno uporablja tudi svoje opazne avtobiografske prvine, s tem je dokazal, da kljub temu, da so bili v otroštvu revna in neizobražena družina pa mu je vseeno uspelo pokazati, da temu ni tako. S svojim znanjem je dokazal, da preteklost ni pomemben del prihodnosti.
-Častni občan
Odlikovanja
Zlati red za zasluge Republike Slovenije (2006)
Leta 1992 je bil izvoljen v 1. državni zbor Republike Slovenije; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles: