Lega Uruka na zemljevidu sodobnega Iraka
Ur-nigin, Ur-nigina (𒌨𒆸, ur-niŋin)[1] ali Ur-Nigar (𒌨𒉌𒃻, ur-ni-gar) je bil guverner (ensi) Uruka. Po Seznamu sumerskih kraljev je vladal v 22. stoletju pr. n. št.[2]
Po Seznamu sumerskih kraljev je Ur-nigin uničil Akadsko cesarstvo, ki so ga pred tem verjetno že oslabili Guti, in ustanovil kratkoživo Četrto uruško dinastijo.[2] Isti vir opisuje zmedo v propadajočem Akadskem cesarstvu po smrti kralja Šar-Kali-Šarija. Za njim je vladalo več kraljev, med njimi tudi Ur-nigin:[3]
- "Kdo je bil kralj? Kdo ni bil kralj? Irgigi, kralj; Nanum, kralj; Imi, kralj; Ilulu, kralj - vsi štirje skupaj so vladali samo tri leta. Dudu je vladal 21 let; Šu-Turul, Dudujev sin, je vladal 15 let. ... Agade je bil poražen in kraljevanje je prevzel Uruk. V Uruku je Ur-nigin vladal 7 let, Ur-gigir, njegov sin, je vladal 6 let. Kuda je vladal 6 let; Puzur-ili je vladal 5 let; Ur-Utu je vladal 6 let. Uruk so napadle z orožjem in uničile gutske horde."
- — Seznam sumerskih kraljev[4]
Ur-nigin je omenjen tudi v več zavetnih napisih njegovega sina Ur-gigirja.[5] Eden od njih se glasi:
- "Ur-gigir, generalni guverner boga Dumuzija, sin Ur-nigarja, mogočnega moža, kralja Uruka, in Ama-lagar, njegove matere, je za boginjo Ninšešegaro, njegovo gospo, v Patibiri zgradil tempelj Ešešegara."
- — Ur-gigirjav napis[6]
Četrto uruško dinastijo je dokončno uničila Gutska dinastija.[2][7]
- ↑ "Sumerian Dictionary". oracc.iaas.upenn.edu.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 Leick, Gwendolyn (2009). Historical Dictionary of Mesopotamia. Scarecrow Press. str. 8. ISBN 978-0-8108-6324-8.
- ↑ Kriwaczek, Paul (2014). Babylon: Mesopotamia and the Birth of Civilization. Atlantic Books. str. 193. ISBN 978-1-78239-567-6.
- ↑ Forsythe, Gary (2018). Primary Sources for Ancient History: Volume I: The Ancient Near East and Greece. Dorrance Publishing. str. 6. ISBN 978-1-4809-5425-0.
- ↑ "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
- ↑ "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
- ↑ Litke, Richard Lynn (1953). The Position of Uruk in Sumer and Akkad. University of California, Berkeley. str. 56.