Uroš Seljak

Uroš Seljak
Portret
Uroš Seljak 2011
Rojstvo13. maj 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) (58 let)
Nova Gorica
DržavljanstvoSlovenija, ZDA
Področja
  • kozmologija
  • teoretska in opazovalna astrofizika
  • statistična analiza podatkov v astrofiziki
  • Bayesova statistična metodologija
  • strojno učenje
Alma materUniverza v Ljubljani, Slovenija (1989, 1991) in MIT (1995)
Mentor doktorske
disertacije		Edmund Bertschinger
Poznan poE in B-mode, CMBFAST
Pomembne nagrade

Uroš Seljak [úroš séljak], slovenski kozmolog in fizik, * 13. maj Nova Gorica.

Deluje kot profesor astronomije in fizike na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju.[1] Seljak je priznan zaradi svojega raziskovalnega dela na prodročju kozmologije in uporabe Bayesove statistične metode.

Biografija

[uredi | uredi kodo]

Po maturi na Gimnaziji v Novi Gorici je 1989 diplomiral na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in 1991 na isti fakulteti tudi magistriral. Sprejet je bil na Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), kjer je doktoriral leta 1995.

Po podoktorskem študiju na Harvardu (Harvard-Smithsonovo središče za astrofiziko), je sprejel profesorsko mesto na Univerzi Princeton, kasneje pa je akademsko pot nadaljeval na Mednarodnem središču za teoretično fiziko Abdus Salam (ICTP) v Trstu in na Univerzi v Zürichu, ter na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju. Od leta svoje zaposlitve na Berkeleyju v letu 2008 vzporedno sodeluje tudi z Lawrenceovim nacionalnim laboratorijem v Berkeleyju[1].

Delo

[uredi | uredi kodo]

Najbolj je znan po znanstvenih raziskavah s področja prasevanja[4][5], grozdenja galaksij, šibkega gravitacijskega lečenja[6] in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo Vesolja[7].

Leta 1997 je Seljak predvidel obstoj B-mode in CMB polarizacije, s katero je možno slediti izvornim gravitacijskim valovom inflacijske teorije vesolja[8]. Skupaj z M. Zaldarriago je razvil CMBFAST kodo za CMB Temperaturo, E and B-mode polarizacijo in gravitacijsko lečenje na CMB[4].

Leta 2000 je razvil halo model za temno snov[9][10] in statistiko grozdenja galaksij.[11]

Njegovo raziskovalno delo se v zadnjem času osredotočan na način ekstrakcije osnovnih značilnosti našega vesolja s pomočjo analitičnih metod in numeričnih simulacij na podlagi kozmološkega opazovanja. Razvil je kozmološko generativni model temne snovi, zvezd in distribucije kozmičnih plinov, vključno z razločevalno FastPM kodo in njenimi razširitvami.

Uroš Seljak aktivno razvija metode Bayesove metodologije za namen napredka na področju kozmologije, astronomije in drugih znanosti. Njegovo raziskovalno delo obsega tudi razvoj metod strojnega učenja z aplikacijami za kozmologijo, astronomijo in druge znanosti.

Mentorstvo

[uredi | uredi kodo]

Doktorski študenti, ki so do sedaj raziskovali pod mentorstvom Uroša Seljaka:

  • Matias Zaldarriaga (somentor)
  • Jacek Guzik (somentor)
  • Chris Hirata
  • Kevin Huffenberger
  • Rachel Mandelbaum
  • Nikhil Padmanabhan
  • Alexei Makarov
  • Lucas Lombriser
  • Nico Hamaus
  • Eric Huff (somentor)
  • Tobias Baldauf
  • Jonathan Blazek
  • Matt George (somentor)
  • Zvonimir Vlah
  • Irshad Mohammed (somentor)
  • Nick Hand

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Leta 2021 je prejel prestižno Gruberjevo nagrado za kozmologijo. Z denarnim delom nagrade je financiral sklad, iz katerega Univerza v Ljubljani podeljuje nagrade za najboljše znanstvene članke študentov. Prve nagrade doktorja Uroša Seljaka so podelili leta 2022.[12]

Univerza v Ljubljani mu je leta 2023 podelila naziv častnega doktorja.[13]

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Faculty profile, UC Berkeley physics department, retrieved 2011-03-27.
  2. ↑ Warner prize recipients Arhivirano 19. 11. 2010 na Wayback Machine., AAS, retrieved 27. 3. 2011
  3. ↑ »Slovenski fizik in kozmolog Uroš Seljak prejel prestižno Gruberjevo nagrado za kozmologijo«. Slovenska tiskovna agencija. 6. maj 2021. Pridobljeno 11. maja 2021.
  4. ↑ 4,0 4,1 Seljak, Uros; Zaldarriaga, Matias (Oktober 1996). »A Line-of-Sight Integration Approach to Cosmic Microwave Background Anisotropies«. The Astrophysical Journal (v angleščini). Zv. 469. str. 437. doi:10.1086/177793. ISSN 0004-637X.
  5. ↑ Sincell, Mark (30. marec 1999). »Focus: A New Lens on Dark Matter«. Physics (v angleščini). Zv. 3.
  6. ↑ »Galaxy study validates general relativity on cosmic scale, existence of dark matter«. ScienceDaily (v angleščini). Pridobljeno 25. marca 2020.
  7. ↑ Becker, Markus (20. april 2005), »Raumzeit-Wellen provozieren Forscher«, Spiegel (v nemščini).
  8. ↑ Seljak, Uroš (10. junij 1997). »Measuring Polarization in the Cosmic Microwave Background«. The Astrophysical Journal (v angleščini). Zv. 482, št. 1. str. 6–16. doi:10.1086/304123. ISSN 0004-637X.
  9. ↑ Seljak, Uroš; Makarov, Alexey; McDonald, Patrick; Trac, Hy (8. november 2006). »Can Sterile Neutrinos Be the Dark Matter?«. Physical Review Letters (v angleščini). Zv. 97, št. 19. str. 191303. doi:10.1103/PhysRevLett.97.191303. ISSN 0031-9007.
  10. ↑ Seljak, Uroš; Makarov, Alexey; McDonald, Patrick; Anderson, Scott F.; Bahcall, Neta A.; Brinkmann, J.; Burles, Scott; Cen, Renyue; Doi, Mamoru (20. maj 2005). »Cosmological parameter analysis including SDSS Ly α forest and galaxy bias: Constraints on the primordial spectrum of fluctuations, neutrino mass, and dark energy«. Physical Review D (v angleščini). Zv. 71, št. 10. str. 103515. doi:10.1103/PhysRevD.71.103515. ISSN 1550-7998.
  11. ↑ Seljak, U. (11. oktober 2000). »Analytic model for galaxy and dark matter clustering«. Monthly Notices of the Royal Astronomical Society (v angleščini). Zv. 318, št. 1. str. 203–213. doi:10.1046/j.1365-8711.2000.03715.x. ISSN 0035-8711.
  12. ↑ »Prvič podelili nagrade doktorja Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov«. MMC RTV-SLO. 4. oktober 2022. Pridobljeno 5. oktobra 2022.
  13. ↑ »Slovenski kozmolog razvija metode za zaznavanje novih planetov«. Mladina. 29. november 2023. Pridobljeno 29. novembra 2023.