V statistikiWaldov test (poimenovan po Abrahamu Waldu) ocenjuje omejitve statističnih parametrov na podlagi utežene razdalje med neomejeno oceno in njegovo hipotetično vrednost pod ničelno hipotezo, kjer je utež natančnost ocene.[1][2] Intuitivno pomeni večja utežena razdalja manjšo verjetnost, da je omejitev resnična. Končna razporeditev vzorca Waldovih testov ni znana,[3] vendar ima asimptotično porazdelitev hi-kvadrat pod ničelno hipotezo, dejstvo, ki ga lahko uporabimo pri določanju statistične značilnosti.[4]
Skupaj s testom Lagrangeovega multiplikatorja in testom verjetnostnega razmerja je Waldov test en od treh klasičnih pristopov k testiranju hipotez. Prednost Waldovega testa pred ostalima dvema je da zahteva samo ocenjevanje neomejenega modela, kar zmanjša računsko breme v primerjavi z testom razmerja verjetnosti. Toda velika pomanjkljivost testa je v tem, da (v končnih vzorcih) ni indiferenten na spremembe v predstavitvi ničelne hipoteze; z drugimi besedami, algebraično ekvivalenten izraz nelinearne omejitve parametrov lahko vodi v drugačne vrednosti testne statistike.[5][6] To je zato, ker je Waldova testna statistika izpeljana iz Taylorjeve razširitve[7] in različni načini zapisovanja ekvivalentnih nelineranih izrazov vodijo v netrivialne razlike v ustreznih Taylorjevih koeficientih.[8] Še ena okrajšava, znana kot Hauck-Donnerjev učinek,[9] se lahko zgodi v binomskih modelih, ko je ocenjeni (neomejeni) parameter vlizu meje parameterskega prostora - npr. fittana verjenost je izjemno blizu ničli ali enki - kar vodi v to, da Waldov test ni več monotono naraščajoč na razdalji med neomejenim in omejenim parametrom.[10][11]
V Waldovem testu, je ocenjena , ki je bila najdena kot maksimirajoči argument neomejene funkcije verjetnosti primerjana s hipotetično vrednostjo . In sicer kvadrirana razlika je utežena s krivino logaritemske funkcije verjetnosti.
↑Yee, Thomas William (2022). »On the Hauck–Donner Effect in Wald Tests: Detection, Tipping Points, and Parameter Space Characterization«. Journal of the American Statistical Association. 117 (540): 1763–1774. arXiv:2001.08431. doi:10.1080/01621459.2021.1886936.