Zalabija
| Zalabija زلبيّة | |
|---|---|
 Ruševine mestnega obzidja | |
  Zalabija | |
| Lokacija |  Sirija |
| Regija | Provinca Deir ez-Zor |
| Koordinati | 35°40′07″N 39°50′33″E / 35.6685°N 39.8425°E |
| Tip | utrjeno mesto |
| Zgodovina | |
| Ustanovljeno | 3. stoletje n. št. |
| Obdobje | rimsko, bizantinsko |
| Druge informacije | |
| Stanje | ruševine |
| Uprava | Generalni direktorat za starine in muzeje |
| Javni dostop | da |
Zalabija (arabsko زلبيّة) je arheološko najdišče na levem bregu Evfrata v provinci Deir ez-Zor, Sirija.
Opis
[uredi | uredi kodo]Najdišče se nahaja v bližini ozke vrzeli v dolini Evfrata, ki jo ustvarjajo bazaltni izdanki, imenovani al-khanuqa ali "davilec".[1] Na nasprotnem bregu reke, približno 3 kilometre gorvodno, leži trdnjava Halabija. Obe sta bili zgrajeni v 3 stoletju n. št., ko je kratkotrajno Palmirsko cesarstvo s središčem v oazi Palmira razširilo svoje ozemlje proti Evfratu. Utrdbe mesta so bile okrepljene pod bizantinskim cesarjem Justinijanom I. (vladal 527-565) kot del njegovega programa krepitve vzhodne meje Bizantinskega cesarstva.[2]
Mesto je bilo prvotno pravokotne oblike in imelo obzidje s kvadratnimi stolpi. Zaradi slabe gradnje je trpelo zaradi potresov in erozije. Gradivo se je uporabilo tudi za gradnjo nasipa bližnje železnice. Od mesta se je ohranilo samo vzhodno obzidje z osmimi stolpi in vrati. Izven mestnega obzidja so bila ne na severni in vzhodni strani Zalabije obsežna predmestja.
Približno kilometer gorvodno od Zalabije je bil na Evfratu zgrajen jez z odvračalnim kanalom na desnem bregu. Domneva se, da je bil jez zgrajen 1. stoletju n. št. ali morda že v pozni bronasti dobi. Arabci so kanal poimenovali po legendarni kraljici Semiramidi.[2]
Jez na Evfratu, ki ga namerava zgraditi sirska vlada, bo povzročil poplavljanje Zalabije. Vlada zato sodeluje s Programom Združenih narodov za razvoj (UNDP) in Unescom, da bi omejila vpliv jezu na starodavne ruševine Halabije in Zalabije.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Burns, R. (2009). The monuments of Syria. A guide. London: I.B. Tauris. str. 160–161. ISBN 978-1-84511-947-8.
- ↑ 2,0 2,1 Burns, R. (2009). The monuments of Syria. A guide. London: I.B. Tauris. str. 303. ISBN 978-1-84511-947-8.
- ↑ Government of the Syrian Arab Republic State Planning Commission & the United Nations Development Programme (2008). Reviving the business climate and boosting tourism in Deir Ezzor (PDF). Pridobljeno 18. marca 2011.