Zgornji Tuhinj

Zgornji Tuhinj
Zgornji Tuhinj se nahaja v Slovenija
Zgornji Tuhinj
Zgornji Tuhinj
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°13′38.01″N 14°46′10.68″E / 46.2272250°N 14.7696333°E / 46.2272250; 14.7696333
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaKamnik
Površina
 • Skupno7,65 km2
Nadm. višina
580,4 m
Prebivalstvo
 (2024)[1]
 • Skupno380
 • Gostota50 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
1219 Laze v Tuhinju
Zemljevidi
Zgornji Tuhinj - Vas
LegaObčina Kamnik
RKD št.15283 (opis enote)[2]

Zgornji Tuhinj je gručasto naselje v občini Kamnik, ki se nahaja v zgornjem delu Tuhinjske doline pod Menino planino na vršaju potoka Tuhinjščica.

Nekaj novejših hiš je ob cesti Kamnik - Ločica pri Vranskem. Ob poti v Golice je zaselek »Kovk«. Zgornji Tuhinj je središče zgornjega dela Tuhinjske doline. Tu se je 1920 rodil slovenski botanik Ernest Mayer.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Razglednica Zgornjega Tuhinja pred l. 1905

Tuhinj se v urbarju iz okoli leta 1400 omenja kot sedež župe z vsaj dvanajstimi kmetijami. Takrat se omenja tudi Tuhinjska planina. Župnija se omenja prvič leta 1404, ko je v neki listini za Hruševko rečeno, da leži v tuhinjski župniji. Takrat se Hruševka tudi prvič omenja.[3]

V naselju stoji cerkev svete Marije Vnebovzete iz 15. stoletja. Višje na pobočju stoji obnovljena cerkev svetega Vida. Današnje župnišče naj bi bil nekdanji dvorec Celjskih grofov.

Izvor krajevnega imena

[uredi | uredi kodo]

Prvotno ime Tuxyn'ь je tvorjeno iz hipokoristika Tuxynъ, to pa iz Tuxa, ki spada k osebnim imenom Tuxomyslь oziroma Tuxoměrъ. V že omenjenem urbarju je kraj zapisan kot Tuchein kasneje pa tudi kot Tuchen.[4]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 15283«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. ↑ Otorepec, Božo. Iz najstarejše zgodovine krajev v kamniški občini. Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana 1985.
  4. ↑ Snoj, Marko. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan, Ljubljana 2009