Ši Čjangova ponev

Ši Čjangova ponev

Ši Čjangova ponev (kitajsko 史墻盤, dobesedno "ponev pisarja Čjanga") ali Čjangova ponev (墻盤) je starodavna kitajska bronasta posoda z napisom, opisanim kot "prvi zavestni poskus pisanja zgodovine na Kitajskem".[1][2][3]

Plitva okrogla posoda z ročajema ima premer 47,3 cm in višino 16,2 cm. Zunanjost ponve je okrašena z mitološkimi bitji. Ponev velja za nacionalni zaklad in je bila leta 2002 uvrščena na seznam štiriinšestdesetih kulturnih relikvij, ki jim je prepovedano zapustiti Kitajsko.[4] Posoda je shranjena v Muzeju bronaste posode v Baodžiju.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Ši Čjangova ponev je bila ulita med vladavino kralja Džova Gonga (vladal 917/915 do 900 pr. n. št.)[5] za Čjanga, člana klana Vej. Posoda je bila kasneje zakopana skupaj z več kot 100 drugimi posodami v lasti Čjangove družine. Odkrili so jo leta 1976 v okrožju Fufeng, Baodži, Šaanši.[6]

Napis

[uredi | uredi kodo]
Napis v Ši Čjangovi ponvi

Na dnu ponve je napis z 284 pismenkami v osemnajst kolonah.[7] Vsebina hvali prejšnje in sedanje vladarje dinastije Džov, poveličuje njihove vrline in dejanja in nato pripoveduje o zgodovini livarjeve družine, ki doseže vrhunec s samim pisarjem Čjangom. Vsebina je v nasprotju z večino napisov, ki običajno podrobno opisujejo samo neposredne dogodke.[8]

Napis pripoveduje, kako se je kralj Ven iz Džova "pridružil deset tisoč državam", kralj Vu iz Džova "pohodil štiri četrti" in kralj Džao iz Džova "ukrotil Ču in Džing". V napisu so opisane vrline in vrhunci prvih sedmih kraljev Džova. Malo pred sredino besedila se začne opis livarjeve družine, začenši s tem, kako je bil njegov stari oče v času osvojitve Šanga s strani Džova preseljen z vzhoda v dinastijo Džov. Pripoved se dotika primernosti žrtve Čjangovega starega očeta, pa tudi kmetijski uspehov Čjangovega očeta.

Jezik napisa je težak tako grafično kot slovarsko. Transkripcije so na voljo, vendar je večina nepopolnih zaradi omejitev pisave. Najbolj popolno obravnavo je mogoče najti v Shirakawovih Popolnih razlagah bronastih napisov.[9]

V napisu je zavestno napačno zapisano zgodovinsko dejstvo: napis trdi, da je kralj Džova "ukrotil Čuja in Džinga", čeprav je bil v resnici poražen in ubit.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Edward L. Shaughnessy. Sources of Zhou History, str. 1.
  2. ↑ Stephen Durrant. The literary features of historical writing, str. 495.
  3. ↑ Falkenhausen. Issues in Western Zhou studies, str. 168.
  4. ↑ The Chinese Cultural Heritage Protection Web Site (kitajsko)
  5. ↑ Edward Shaughnessy, Cambridge History of Ancient China, str. 25.
  6. ↑ Shaughnessy, Sources of Zhou History, str. 1.
  7. ↑ Collected Shang and Zhou Bronze Inscriptions, str. 181.
  8. ↑ Durrant, The literary features of historical writing, str. 495.
  9. ↑ Shirakawa, poglavje 50, str. 335, 66.
  10. ↑ Kern, Martin (2009). »Bronze inscriptions, the Shijing and the Shangshu: the evolution of the ancestral sacrifice during the Western Zhou« (PDF). V Lagerwey, John; Kalinowski, Marc (ur.). Early Chinese Religion, Part One: Shang Through Han (1250 BC to 220 AD). Leiden: Brill. str. 153. ISBN 978-90-04-16835-0.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Shirakawa Shizuka (白川靜) (1962–84). »50«. 金文通釋 [Complete Explanations of Bronze Inscriptions]. Zv. 6. Kobe: Hakutsuru bijutsukan. str. 335–66.
  • Academy of Chinese Social Science Archaeology Research Institute, ur. (1994). 殷周金文集成 [Collected Shang and Zhou Bronze Inscriptions]. Zv. 16. Shanghai: Zhonghua Publishing. str. 181. ISBN 7-101-01234-5.
  • Academy of Chinese Social Science Archaeology Research Institute, ur. (2001). 殷周金文集成釋文 [Transcribed Texts of Collected Shang and Zhou Bronze Inscriptions]. Zv. 6. Hong Kong: Hong Kong Chinese Culture University Press. str. 132–33. ISBN 962-996-041-9.
  • Shaughnessy, Edward L. (1991). Sources of Western Zhou History. Berkeley: University of California Press. str. 1–4. ISBN 0-520-07028-3.
  • Shaughnessy, Edward L. (1999). »Calendar and Chronology«. V Michael Loewe; Edward Shaughnessy (ur.). The Cambridge History of Ancient China. Cambridge: Cambridge University Press. str. 19–29. ISBN 9780521470308.
  • Durrant, Stephen (2001). »The literary features of historical writing«. V Victor H. Mair (ur.). The Columbia History of Chinese Literature. New York: Columbia University Press. str. 493–510. ISBN 9780231109840.
  • Falkenhausen, Lothar von (1993). »Issues in Western Zhou studies: a review article«. Early China. Cambridge University Press. 18: 139–226. JSTOR 23351748.