Božidar Jakac

Božidar Jakac
Portret
Rojstvo16. julij 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1][2][…]
Novo mesto
Smrt20. november 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[4][3][5] (90 let) ali 12. november 1989({{padleft:1989|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[6] (90 let)
Ljubljana
NarodnostSlovenija Slovenska
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicfotograf, grafični oblikovalec, slikar, tiskarski grafik, partizan, politik, grafik, filmski ustvarjalec, učitelj umetnosti
Poznan poSlikarstvo
Grafika
GibanjeNovomeška pomlad
NagradePrešernova nagrada (1947)
Župančičeva nagrada (1965)
PodpisPodpis

Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik, * 16. julij 1899, Novo mesto, † 20. november 1989, Ljubljana.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

V matični knjigi je vpisan kot Teodor Jakac. Rodil se je očetu Antonu (po rodu iz Istre) in materi Jožici (rojena Colarič). Po prvi svetovni vojni je Jakac študiral v Pragi. Postal je eden izmed nosilcev novomeške pomladi, naprednega književno-likovnega gibanja. Delal je kot ilustrator in profesor risanja, kasneje pa je postal samostojni umetnik. Veliko je potoval. Med drugo svetovno vojno je v partizanih deloval kot kulturnik in dogodke ohranil v številnih grafikah. Kot odposlanec se je jeseni 1943 udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in AVNOJ-a v Jajcu. Na ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti (AUU) je kot njen (so)ustanovitelj in redni profesor med letoma 1945 in 1961 poučeval grafiko. Bil je prvi, vsega skupaj pa kar trikrat rektor akademije.

Jakac leta 1934 na Bledu portretira Petra II. Karađorđevića

Uvrščamo ga tudi med pionirje slovenskega filma, saj je v črnobeli tehniki posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in postal s tem prvi slovenski mojster kamere. Bil je tudi pobudnik Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani.

Jakca v njegovi zgodnji dobi uvrščamo med slovenske ekspresioniste. Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu. Zapustil je ogromen opus.

Leta 1947 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado, 1949 pa so ga sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti.

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Njegovo ime nosijo mnoge ustanove:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ SNAC — 2010.
  2. ↑ Benezit Dictionary of Artists — OUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
  3. ↑ 3,0 3,1 Proleksis enciklopedija, Opća i nacionalna enciklopedija — 2009.
  4. ↑ Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
  5. ↑ Brozović D., Ladan T. Hrvatska enciklopedija — LZMK, 1999. — 9272 p.
  6. ↑ Arhiv likovne umetnosti — 2003.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Božidar Jakac.