Dimitrij Tirol

Dimitrij Tirol
Domače ime
Димитрије П. Тирол
Rojstvo31. maj 1793({{padleft:1793|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1]
Čakovo[d]
Smrt30. marec 1857({{padleft:1857|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1] (63 let)
Pokliczgodovinar, pisatelj
Državljanstvo Srbija

Dimitrij Tirol (srbsko: Димитрије П. Тирол), srbski pisatelj, jezikoslovec, zemljepisec in slikar, * 30. maj 1793, Čakovo[2] pri Temišvaru, Habsburška monarhija, † 30. marec 1857, Temišvar

Živel in deloval je v Avstrijskem cesarstvu in v Kneževini Srbiji v okviru Otomanskega cesarstva.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Dimitrij Tirol je bil rojen v Čakovem[3] kot sin Panteja Tirola in Magdaline Kapamadžije. Njegov oče se je rodil kot Georgijević, vendar se je pri hiši po domače reklo »pri Tirolu«’, in tako je tudi pisalo na zidu; Dimitriju je to tako ugajalo, da si je Tirol(sko) izbral za svoj priimek.

Šolal se je v Čakovem, dalmatinskem Bristu, Temišvaru in Kecskemét u.[3] Maturiral je v Mezőberényu, nato se je vpisal na Evangeličanski licej v Bratislavi. 1813 se je vrnil domov, dve leti kasneje pa mu je umrl oče. Nato se je z materjo preselil v Temišvar, kjer se je na očetovo željo naučil trgovanja.

Poznanstvo z Vukom Karadžićem

[uredi | uredi kodo]

1817 se je poročil s Kristino Kristoforovo.

Bil je velik občudovalec Vuka Karadžića in njegovih jezikovnih prenov. Prav zaradi Vuka je začel zbirati srbske narodne pesmi v Banatu. Takrat je začel pisati več šolskih učbenikov, vključno z Nemško slovnico za srbsko mladino. [4] Leta 1818 je napisal knjižico Prijateljska knjižica za premilo in preljubeznivo srbsko mladino (Privestvovatelnaja knizica za primilu i preljubeznu serbsku junost).[5]

Vuk je z družino večkrat obiskal Tirolove v Temišvaru. Leta 1822 je Karadžić prevedel Tirolovo slovnico v nemščino. Prav tako je Tirol pripravil srbsko slovnico, ki jo je Vuk Karadžić vključil v Srpski dvorcik za Jakoba Grimma, ki je leta 1824 izdal svojo Wuk's Stephanowitsch kleine Serbische Grammatik.[6]

Knjige

[uredi | uredi kodo]
  • Привествователнаја книжица за премилу и прељубезну сербску јуност (Buda, 1818)
  • Немачка граматика за употребленије србске младежи (Buda, 1830)
  • Политическо земљописаније за употребленије србске младежи (Beograd, 1832)
  • Начертаније Устава Ученога Србскога Друштва (Beograd, 1835)
  • Сила пријатељства или Дон Жуан и Дона Теодора (Beograd, 1835)
  • Мненије у употребљавању страдателне частице (Beograd, 1837)
  • Подвиги Димитрија Максимовића Књажевића... (Beograd, 1841)
  • Обштеупотребитељниј правопис србског језика... (Temišvar, 1852)
  • Списак членова Дружства Читалишта фабричког у Темишвару (Temišvar, 1854)
  • Високоблагородној Госпођи Екатерини Вуковићки... (Temišvar, 1854)
  • Огледи србског књижества за гимназијску младеж (Temišvar, 1855)

Almanahi

[uredi | uredi kodo]
  • Bánáti almanach (Temišvar, 1827, 1828, 1829)
  • Uranija (Beograd, 1837, 1838)

Koledarji

[uredi | uredi kodo]
  • Temesvári kalendárium 1854, 1855, 1856, 1857, 1858

Slikovna zbirka

[uredi | uredi kodo]
  • Naslovnica Славенска граматика (1827)
    Naslovnica Славенска граматика (1827)
  • Банатски алманах за 1829. годину
    Банатски алманах за 1829. годину
  • Naslovnica knjige Kleine Grammatik der serbischen Sprache für Deutsche (Мала граматика српског језика за Немце) (1851)
    Naslovnica knjige Kleine Grammatik der serbischen Sprache für Deutsche (Мала граматика српског језика за Немце) (1851)
  • Naslovnica koledarja Темишварски календар за 1858. годину
    Naslovnica koledarja Темишварски календар за 1858. годину
  • Srbska pravoslavna cerkev v Čakovem
    Srbska pravoslavna cerkev v Čakovem
  • Čakovo - Katoliška cerkev
    Čakovo - Katoliška cerkev
  • Dimitrij Tirol: Dositej Obradović
    Dimitrij Tirol: Dositej Obradović
  • Romunska pravoslavna cerkev v Čakovem
    Romunska pravoslavna cerkev v Čakovem

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ Čakovo (romunsko Ciacova; madžarsko Csák; nemško Tschakowa; srbsko Чаково, latinizirano: Čakovo; turško Çakova), mesto v srednjem Banatu v Tamiškem okrožju z 12.200 prebivalci
  3. ↑ 3,0 3,1 Vaso Milinčević (1971). Živan Milisavac (ur.). Jugoslovenski književni leksikon [Yugoslav Literary Lexicon] (v srbohrvaščini). Novi Sad: Matica srpska. str. 537.
  4. ↑ Tirol, Dimitrije P. (1830). »Немачка грамматiка за употребленiе Србске младежи«.
  5. ↑ Tirol, Dimitrije P. (1818). »Privestvovatelnaja knizica za primilu i preljubeznu serbsku junost«.
  6. ↑ Neubauer, John (3. julij 2017). Vztrajnost glasu: instrumentalna glasba in romantična ustnost. ISBN 9789004343368.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]