Ivo Zorman

Ivo Zorman
Rojstvo3. maj 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[1]
Gora pri Komendi, SHS[1]
Smrt14. januar 2009({{padleft:2009|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] (82 let)
Kamnik, Slovenija[1]
Poklicučitelj, pisatelj, urednik, novinar, partizan
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS

Ivo Zorman, slovenski pisatelj, urednik, * 3. maj 1926, Gora pri Komendi, † 14. januar 2009, Kamnik.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je leta 1926 na Gori pri Komendi tesarju Francu in Ivani, rojeni Janežič. Z družino se je pri treh letih preselil v Kamnik, kjer je obiskoval osnovno šolo. V meščanski šoli v Ljubljani je bil njegov učitelj slovenščine pisatelj Tone Seliškar. Leta 1943 se je pridružil partizanom v okolici Kamnika. Po koncu vojne je bil najprej novinar v Trstu, po odločitvi za študij pa se je vpisal na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani in leta 1950 diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika. Leta 1950 je začel z učiteljevanjem v Križah pri Tržiču. Tam je spoznal učiteljico Kristo Tržan, se z njo čez dve leti poročil in dobil hčerko. Učil je tudi v Preddvoru, Železnikih in Litiji, kjer je bil ravnatelj. Leta 1965 se je zaposlil pri založbi Borec in bil urednik Kurirčka. Upokojil se je leta 1977.

Delo

[uredi | uredi kodo]

Zorman je bil plodovit pisatelj. Krajša prozna dela je leta 1950 začel objavljati v literarnih revijah Nova obzorja, Beseda, Naša sodobnost, Obzornik. Leta 1955 so samostojno izšle novele s tematiko narodnoosvobodilnega boja Trije Borjanovi. V novelah in romanih je upodabljal sodobno in polpreteklo (vojno) tematiko. Od preprostejšega realizma v začetnih delih se je stilno razvijal k zapletenejšim postopkom zmerne modernistične proze.

Njegov pisateljski opus obsega dela za odrasle in mladino. V knjigah za odrasle je pisal o izkušnjah vojnega partizanstva in povojnega časa, o svoji generaciji in usodi posameznika. Med deli za odrasle je najbolj znan roman Draga moja Iza, po katerem je leta 1979 Vojko Duletič posnel film. Njegovo glavno delo je nezaključen ciklus devetih romanov o družini Bauman, razdeljen v tri skupine: Predniki, Sodobniki in Potomci. V njih natančno opisuje domači meščanski način življenja in s tem nadaljuje tradicijo slovenske realistične proze.

Za mladino je pisal romane in povesti. Zaradi Zormanovih mladostniških doživetij je prevladujoča tema vojna, ki se kaže v realističnih zgodbah o otroštvu in odraščanju (Gnezdo sršenov, Na senčni strani mesta). V romanih se je spominsko vživljal v dogodke, ki jim je bil priča (Lectovo srce), in se pogosto dogajajo v Kamniku. Najuspešnejše mladinsko delo Iva Zormana je V sedemnajstem. Povest opisuje mladostnikovo življenje, prve uvodne čustvene preizkušnje, odločitve in poraze. V povestih, ki se navezujejo na čas Zormanove mladosti, so glavni junaki fantje. Dekliške figure se pojavljajo predvsem v delih, ki govorijo o mladini današnjega časa. Za mladino je napisal dve radijski igri, za otroke pa pravljice in besedila za slikanice.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Kratka proza za odrasle

[uredi | uredi kodo]

Kratka proza za mladino

[uredi | uredi kodo]

Daljša proza za odrasle

[uredi | uredi kodo]

Daljša proza za mladino

[uredi | uredi kodo]

Drugo

[uredi | uredi kodo]
  • Najboljši prijatelj, Radio Ljubljana, izvedeno 1972
  • Radijska igra v barvah, Radio Ljubljana, izvedeno 1972
  • Botre, scenarij za komedijo (RTV Ljubljana, izvedeno 1974, 1976)
  • Lectovo srce (1989), spomini (COBISS)

Nagrade

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Aleksandra Ivanc Lutar: Album slovenskih književnikov. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
  • Marjeta Žebovec: Slovenski književniki, rojeni od 1920 do 1929. Ljubljana: Karantanija, 2007.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikivir vsebuje izvorno besedilo o temi:
  • Diplomske naloge na temo Iva Zormana[mrtva povezava]
  • Ivo Zorman – avtorjeva dela v Digitalni knjižnici Slovenije
  • Lah Andrijan. »Zorman Ivo«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370