Janez Bončina - Benč | |
---|---|
Osnovni podatki | |
Rojstno ime | Janez Bončina |
Rojstvo | 3. december 1947 (76 let) Ljubljana |
Slogi | jazz, rock |
Poklic | pevec, skladatelj, glasbeni pisec, kitarist, pesnik, kantavtor |
Glasbila | vokal, kitara, klavir |
Leta delovanja | 1965 - danes |
Janez Bončina, slovenski skladatelj, kitarist in pevec, * 18. december 1948, Ljubljana.
Janez Bončina – Benč je eden vodilnih avtorjev in izvajalcev slovenske in nekdanje jugoslovanske rock glasbe. Že sredi 60-tih je s prijateljem Tomažem Domiceljem v skupini Helioni opozoril na svojo glasbeno nadarjenost, s skupino Mladi levi pa je ustvaril projekte, ki so pomenili začetek slovenskega pop rocka.
V letih 1970–1972 je s samostojnim avtorskim delom sodeloval z mednarodno zasedbo The Generals, leta 1972 je ustanovil rock skupino Srce, ki je na glasbeni sceni pustila viden pečat. Z elitnimi jugoslovanskimi glasbeniki je leta 1975 osnoval skupino September, njihova glasba, ki je združevala jazz in rock, pa je bila odmevna tudi v mednarodnem prostoru. September je bil neke vrste ambasador jugoslovanskega rocka v tujini; v obdobju 1976–1979 so gostovali v Sovjetski zvezi, Belgiji, Italiji, na Kubi, v Nemčiji, Franciji in nazadnje v ZDA, kjer so posneli svoj drugi album.
Leta 1983 se je Benč ponovno vrnil na glasbeno sceno, in sicer s samostojnim albumom Ob šanku, ki ga je ustvaril z izvrstnim aranžerjem Gregom Forjaničem. S skupino Karamela je gostoval v Italiji, Nemčiji in Sovjetski zvezi, posnetke s turneje pa je kasneje objavil na Live albumu. V tem času ga je Pepsi Cola izbrala za jugoslovanskega predstavnika mednarodne propagandne akcije in tako je v reklamnem spotu nastopil skupaj s Tino Turner.
Leta 1988 je ustanovil divjo in udarno zasedbo mladih glasbenikov Yunk - Junaki nočne kronike, ki je z ostrimi, kritičnimi besedili in prepričljivo izvedbo pri občinstvu naletela na izjemen odziv. Po dveh uspešnih albumih je zapustil skupino in se posvetil novim glasbenim raziskovanjem.
Leto 1992 je začetek njegovega akustičnega obdobja in glasbenega druženja s Tomom Jurakom in Janezom Zmazkom - Žanom. V kratkem času so se zvrstili številni koncerti, uspeh pa so okronale tudi nagrade. V letu 1994 najdemo Benča v zanimivi glasbeni družbi Sedem veličastnih, v katerem so med drugimi sodelovali tudi Janez Zmazek, Tomo Jurak, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Peter Lovšin, Aleksander Mežek, Tomaž Domicelj in Jani Kovačič. Akustično obdobje se je odmevno končalo z zlato noto za najboljšega rock pevca 1995.
V prihodnjih dveh letih se je Benč vrnil k svojim glasbenim koreninam in z izjemnimi instrumentalisti, Marjanom Malikovičem, Primožem Grašičem, Jadranom Ogrinom, Janijem Hacetom, Blažem Jurjevčičem, Ratkom Divjakom, Tuliom Furaničem in drugimi koncertiral doma in v tujini.
V letih 1998 in 99 je kot avtor oz. izvajalec sodeloval pri zahtevnih glasbenih projektih z Big Bandom RTV Slovenija. Po izidu z zlatim petelinom nagrajenega albuma Bendologija leta 1999 so se Benč & Prijatelji (Grašič, Divjak, Rahimovski, Malikovič, Ogrin...) podali na koncertno turnejo, v okviru katere so nastopili na Lentu, v Lignanu in Puli na Bikers Festu, Ljubljani, v Sarajevu na prireditvi Live for Life, ob vstopu v leto 2000 pa v zagrebški Tvornici, kjer so se jim pridružili še Josipa Lisac, Dado Topić, Dino Dvornik, Nina Badrič idr.
Leta 2003 je izšel album The Best of September, Janez Bončina Benč pa je ob tej priložnosti ponovno aktiviral (tokrat v zasedbi Benč, Doblekar, Asanović, Ogrin, Malikovič, Divjak in Tulio Furlanič). Koncerti v Puli, Portorožu, na Lentu dosežejo vrhunec v ljubljanski hali Tivoli, skupaj z legendarno skupino Deep Purple.
Leta 2005 sta se Janez Bončina Benč in aranžer Braco J. Doblekar združila v avtorskem projektu Janezz, ki skupaj z mladimi glasbeniki, študenti uglednih glasbenih ustanov v tujini in doma (Berklee, Linz, Graz, Rotterdam, Ljubljana, Celovec) za to priložnost zbranimi v Big bandu Braca Doblekarja.
Benč ni znan samo kot glasbenik temveč tudi kot slikar in športnik, nekajkrat pa se je preizkusil še kot igralec. V sezoni 1976/77 je nastopal v predstavi J. Ardena »Živite kot svinje« v režiji Zvoneta Šedlbauerja v ljubljanski Drami, kasneje pa v celovečernem filmu Eva režiserja Francija Slaka. Napisal je tudi glasbo za nekaj filmov (Maškarada) in televizijskih projektov.