Nasalsa | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kraljica soproga Nubije in Egipta kraljeva mati, Gospa Gornjega in Spodnjega Egipta in drugo | |||||||||
Rojstvo | 7. stoletja pr. n. št. | ||||||||
Smrt | 7. ali 6. stoletja pr. n. št. | ||||||||
Pokop | Nuri (Nuri 24) | ||||||||
Zakonec | Senkamanisken | ||||||||
Potomci | kralj Anlamani, kralj Aspelta, kraljica Madiken | ||||||||
| |||||||||
Vladarska rodbina | Petindvajseta egipčanska dinastija |
Nasalsa je bila v obdobju Petindvajsete egipčanske dinastije kraljica nubijskega Kraljestva Kuš, * 7. stoletje pr. n. št., † 7. ali 6. stoletje pr. n. št.
Znana je z ušabtijev, nekaj napisov na tablicah in čašah, stele, posvetilnega napisa in besedila iz Kave v Sudanu.[1] Dodson domneva, da je imenovana tudi na ustoličitveni steli Atlanerse in izvolitveni in posvojitveni steli kralja Aspelte. Obe steli sta z Džebel Barkala.[2]
Nasalsa je bila hčerka kralja Atlanerse, sestra-žena kralja Senkamaniskena in mati kraljev Anlamanija in Aspelte in kraljice Madiken.[1][2]
Na Anlamanijevi steli (Kava VIII) je odlomek, v katerem so poklicali Nasalso in je našla svojega sina na prestolu:
Aspeltova Posvojitvena stela se nanaša na Nasalso kot na kraljevo sestro, kraljevo mater, gospodarico Kuša in hčerko Raja. Napis pravi, da je bila Nasalsa hči kraljeve sestre Adoratriks iz Amon-Rajevega templja v Tebah. Razmerje je najverjetneje poteklo preko posvojitve, ker je veljalo, da je Adoratriks v Tebah v celibatu. "Rajeva hčerka" je naslov, ki ga je kot kraljica Kuša prva uporabila Nasalsa.[4]