Otmar Reiser (ornitolog)

Otmar Reiser (ornitolog)
Portret
Rojstvo21. december 1861({{padleft:1861|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1]
Dunaj
Smrt31. marec 1936({{padleft:1936|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1] (74 let)
Pekre
Državljanstvo Avstrija
Poklicornitolog

Otmar (Othmar) Reiser, avstrijski ornitolog, * 21. december 1861, Dunaj, † 31. marec 1936, Hrastje.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]

Otmar Reiser ml. je bil sin mariborskega župana Otmarja Reiserja. Gimnazijo je obiskoval na Dunaju in Dunajskem Novem mestu (maturiral 1882) ter visoko šolo za poljedelstvo na Dunaju (do 1887). Bil je volonter, od 1888 kustos, od 1913 vladni svetnik v deželnem muzeju v Sarajevu, kjer je organiziral prirodopisni oddelek in ga vodil do upokojitve leta 1919. Leta 1926 je bil kooptiran za člana ornitološkega observatorija v Ljubljani. Poleg svojega življenjskega dela na področju balkanske ornitologije je Reiser ml. prirodopisno proučeval tudi Podravje. Vzporedno z ornitološkim delom za Sarajevo je sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke mariborskega muzeja in zbiral gradivo za opis ptičev mariborske okolice. Leta 1932 je postal doktor honoris causa na graški univerzi. Ob smrti je zapustil lepo zbirko jajc podravskih ptičev, pozneje priključeno ornitološki zbirki mariborskega muzeja.

Publicistično delo

[uredi | uredi kodo]
  • Verzeichnis der im Gebiete derk. k. Bezirkshauptmannschaft Marburg a. d. Drau einschliesslich des Donati- u. Wotschgebirges vorkommenden Holzgewächse, samozaložba v Pekrah, 1885. (COBISS)
  • Die Vögel von Marburg an der Drau. Nebst Erinnerungen an den steierischen Ornithologen Eduard Seidensacher, Graz 1925. (COBISS)
  • Sv. Bolfenk na Pohorju : topografska slika (slovenski prevod Frana Mišiča), samozaložba v Mariboru, 1933. (COBISS)
  • Materialien zu einer Ornis balcanica. 1, Bosnien und Herzegowina nebst Teilen von Serbien und Dalmatien, Dunaj, 1939. (COBISS)

Viri

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Stub icon

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

  1. ↑ 1,0 1,1 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370