Qasr el Banat

Qasr el Banat
Castra El Banaat
Qasr el Banat se nahaja v Libanon
Qasr el Banat
Qasr el Banat
Geografska lokacija: Libanon
Drugo imeQasr el Banât, Qasr al Banat, Kasr el-Banat, Qasr/Castra El-Banaat
Lokacija
RegijaBaalbek
Koordinati34°05′15″N 36°07′04″E / 34.0875°N 36.117778°E / 34.0875; 36.117778
Zgodovina
KultureStarorimska civilizacija
Druge informacije
StanjeRazvaline
Javni dostopDa

Qasr el Banat (nemško قصر البنات) je starodavni tempelj (verjetno rimski), 1,5 kilometra vzhodno od Chlife v okrožju Baalbek v guvernoratu Beqaa v mestu Qsarnaba (Libanon).[1][2]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Domneva se, da se je mesto imenovalo Grad devic in je bilo rezidenca devic v rimskih časih.[3] Dejansko arabska beseda Qasr izvira iz latinskega castrum (kar pomeni grad).

Do sredine 2. stoletja so Rimljani zgradili veliko majhnih templjev in drugih svetišč v bližini tempeljske četrti Heliopolis, današnjega Baalbeka, na robu doline Beka. Bile so romarske destinacije za prebivalce velikih mest na obali. Ena od rimskih procesijskih ulic, delno izklesana v skalo, je od tu vodila neposredno do gorskih templjev Hosn Niha. Ena najbolj znanih je tista v vasi Qsarnaba, ki se zdaj imenuje Castra El Banaat.

George F. Taylor je Qasr el Banat uvrstil med skupino starorimskih templjev v dolini Beka. Domneva se, da izvira iz starorimskega časa, vendar je možno, da je bil prvotno zgrajen kot zelo majhen tempelj v času Antične Grčije ali prej. Tempelj stoji na skalnati planoti, dostopni z vzponom na hrib na nadmorski višini 1100 metrov. Vrh hriba je prekrit z različnimi ploščadmi, cisternami, rezervoarji in stopnicami, ki so bile izklesane iz trdne skale. Znotraj ostankov je majhen tempelj z anto, zgrajen iz velikih kvadratnih blokov, ki so ga kasneje uporabljali kot utrdbo. Nekateri odseki so nedotaknjeni, zgrajeni v dveh ali treh slojih. Ob templju je bila zgrajena bazilika (verjetno bizantinsko krščanska) iz poznejšega obdobja.

Približno 100 metrov jugovzhodno od templja sta dve okrogli strukturi, za kateri se domneva, da sta primera krajev čaščenja, omenjenih v Svetem pismu.

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Tempelj prostil v Qsarnabi z vhodom na vzhodni strani je stal na visoki ploščadi, do katere so vodile široke stopnice z več kot 20 stopnicami. Stene podesta so bile premaknjene proti vzhodu in tvorile stranski zaključek stopnic. Mogočni apnenčasti robniki nekdanjega zidu cele, ki so razporejeni na najdišču, so do neke mere prepereli do brezobličnosti. Leta 1974 je bila končana prva faza obnove, v kateri je bilo mogoče obnoviti do tri vrste zidov templja. V srednjem delu cele je vidna stopničasta osnova dvignjenega kultnega prostora. Ločen daritveni oltar stoji zunaj na vzhodu ob vznožju stopnišča.

Sestavljen je bil iz delov in dopolnjen v nadaljnji obnovitveni fazi po letu 1993. Stebre preddverja so okronali korintski kapiteli. Posamezni deli pedimentnega trikotnika so bili sestavljeni v prvotni obliki in postavljeni v celoto na tleh ob templju. V zgornjem vencu je na vrhu zatrepa ohranjen izrezljan reliefni doprsni kip. Prikazuje bradato glavo moškega, ki verjetno predstavlja ustanovitelja stavbe.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ George Taylor (1967). The Roman temples of Lebanon: a pictorial guide. Dar el-Machreq Publishers. Pridobljeno 1. novembra 2012.
  2. ↑ Othmar Keel (1997). The Symbolism of the Biblical World: Ancient Near Eastern Iconography and the Book of Psalms. Eisenbrauns. str. 158–. ISBN 978-1-57506-014-9. Pridobljeno 1. novembra 2012.
  3. ↑ Gockel, Wolfgang; Bruns, Helga (1. januar 1998). Syria - Lebanon. Hunter Publishing, Inc. ISBN 9783886181056.
    - Dau, Butros (1984). History of the Maronites: Relig[i]ous, Cultural, and Political. B. Dau.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Qasr el Banat.