Commander 112/114 | |
---|---|
Commander 114B | |
Vloga | Štirisedežno kompleksno športno letalo |
Izvor | ZDA |
Proizvajalec/-ci | North American Rockwell 1970-73 Rockwell International 1973-80 Commander Aircraft Co. 1992-02 |
Oblikovalec | North American Rockwell Aero Commander Commander Aircraft Company |
Krstni polet | 04.12.1970 |
Predstavljen | 1972 model 112 1976 model 114 1992 model 114B 2000 model 115 (certifikat 114) |
Status | Izven proizvodnje, lastnik certifikata:
|
Glavni uporabniki | United States Air Force Zasebniki Aeroklubi Letalske šole |
Izdelovan | 1972-1980 Rockwell International 1992-2002 CAC Commander Aircraft Company 2005-2012 CPAC - rezervni deli |
Število izdelanih | Commander 111: 2 Commander 112: 803 Commander 114: 501 Commander 114B &TC: 154 Commander 115: 30 |
Cena enote | 112 osnovni $24.750[1] 1972 ($153.243 v 2020) 112 IFR opremljen $36.750[1] 1972 ($227.543 v 2020) 114B IFR inštrumenti in autopilot $412.000[2] 1999 ($756.000 v 2023) |
Razvit iz | North American L-17 Navion Meyers Aero Commander 200 North American P-51 Mustang North American Rockwell B-1 |
Rockwell Commander 112, 114 (ICAO oznaka: AC11) je ameriško štirisedežno visoko zmogljivo nizkokrilno enomotorno letalo, ki ga je razvila družba North American Rockwell (kasneje Rockwell International). Predstavljen leta 1972, močnejšo različico Rockwell Commander 114 so predstavili leta 1976 z 260 BHP IO-540. Commander je bil razvit kot udobno in prostorno potovalno letalo v konkurenci: Beechcraft Bonanza, Mooney M20, Piper Comanche in Piper Saratoga. Kabina je široka 47 palcev (1,194 m) in visoka 49 palcev (1,245 m), velja za zasnovo z najbolj prostorno kabino enomotornega 4 sedežnega letala iz tega obdobja (za primerjavo P28R ima dimenzije 41 palcev krat 38 palcec), ki je bližja dvomotornim letalom kot drugim enomotornim. Letalo ima elegantni videz ter vrata iz obeh strani. Proizvodnja je bila ustavljena leta 1980 in tipska licenca prodana Gulfstream-u, ki ni pričel proizvodnje enomotornih letal in je leta 1988 prodal pravice Randallu Greenu, ki je ustanovil CAC Commander Aircraft Company za podporo obstoječim letalom in izdelavo novih letal. Leta 1992 je družba CAC Commander Aircraft Company pričela s proizvodnjo z izboljšanim modelom Commander 114B. Proizvodnja je bila ustavljena leta 2002 zaradi stečaja. Med leti 2005 in 2012 je rezervne dele proizvajala družba: CPAC Commander Premier Aircraft Corporation, katera je tudi trenutna lastnica certifikata. Vse skupaj je bilo narejenih 1490 letal od tega 184 v letih 1992-2002.
Leta 1970 je divizija Aero Commander korporacije North American Rockwell razvijala novo konstrukcijo letala, ki bi pokrival potrebe od štiri sedežnega enomotornega letala s fiksnim podvozjem do dvomotornega šest sedežnega letala z uvlačljivim podvozjem. Prvi produkt tega programa sta bila dva prototipa Commander 111: štiriseda z fiksnim podvozjem in Commander 112: štirised z uvlačljivim podvozjem. Družba se je odločila, da bodo v proizvodnjo uvedli samo letalo Commander 112 z uvlačljivim podvozjem.
Letalo je imelo sodoben videz in veliko kabino, ki ga je ločila od starejših modelov, kot sta Piper Cherokee Arrow in Beechcraft Bonanza ter Mooney M20.
Eden od kritikov je zapisal:
“ | Če bi ljudje kupovali letala samo na podlagi videza in prostornosti, bi bilo na letališčih verjetno veliko več letal Commander. Ta avion ima sodoben izgled in elegantne linije, ki jih pri številnih letalih, ki so nastala v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja ni. Dizajn nosa, visoki rep in mogočno podvozje letalo takoj loči od svojih tekmecev v kategoriji enomotornih batnih letal. Prav tako je njegova prostornost kabine bližja dvomotornim šest sedežnim letalom kot pa enomotornim štirisedežnim letalom.[3] | ” |
—AOPA: Peter A. Bedell |
“ | Commander 114 je klasično letalo, ki nudi pilotu dobro rokovanje in je z laminarnim profilom odlična platforma za IFR letenje. | ” |
“ | Vsak poklicni pilot bi se mogel šolat na letalu kot je Commander, saj je v vsem en nivo nad osnovnimi šolskimi letali. | ” |
Prototip letala Commander 112 je strmoglavil, ker je med testiranjem odpovedal rep, kar je privedlo do preoblikovanja repnih površin in dodatne okrepitve repa. Prav tako je privedlo do konstrukcijskih sprememb, ki so še dodatno povečale težo letala. Zaradi tega je bil prototip Commander 112 resno podhranjen, poganjal ga je karburatorski motor Lycoming O-360 z močjo 180 BHP (134 kW).
Zasnova letala je bila narejena v skladu z novimi standardi certifikacije FAR 23 za lahka letala s poudarkom na odzivu na sunke in predvidevanjem utrujenosti materiala. Pri zasnovi so v celoti bili upoštevni ti novi certifikacijski standardi, kar je Rockwell močno oglaševal pri trženju. Na žalost je ta težka zasnova precej vplivala tudi na zmogljivosti in kljub čistim linijam je bil originalni Commander 112 nekoliko počasnejši od podobnih letal, kot je Piper Arrow, ki je bil narejen po starih ohlapnejših standardih.
Vse rekonstrukcije so odložile dobavo prvega serijskega letala pozno v leto 1972. Serijski Commander 112 je imel injektorski motor IO-360 z močjo 200 BHP (149 kW). Tudi pri tem motorju je bilo splošno mnenje pilotov, da je bilo letalo podhranjeno z močjo. Večja težava je še bila z kompozitnimi vrati iz steklenih vlaken, ki se niso dobro prilegala in so puščala ter so se rada odprla med letenjem. Leta 1974 po 123 serijsko proizvedenih letalih je bilo narejenih cel kup modifikacij pri osnovnem modelu 112.
Commander 112A je bil predstavljen leta 1974, ki je predstavljal modificiran model 112. Nova vrata so bila aluminijasta, kar je še dodatno prispevalo k teži ampak je bil nivo hrupa nižji. Krilo je bilo rekonstruirano za večjo količino goriva iz standardnih 48 USGal na opcijskih 68 USGal in povečano maksimalno vzletno težo za 100 lb na 2650 lb. To je bila najbolj proizvajana varianta modela 112 saj so ga naredili v 364 primerkih.
Commander 112TC je bil predstavljen leta 1976 z prisilno polnjenim karburatorskim Lycoming TO-360 in 210 BHP ter povečano maksimalno vzletno težo na 2850 lb. Model 112TC je imel večji razpon kril za 810 mm in je lahko letel na 20 000 ft do 160 vozlov. Težava modela 112TC je bila, da je vertikalna hitrost vzpenjanja nizka in je lahko dosegel optimalno višino križarjenja samo na dolgih poletih. Narejenih je bilo 108 letal.
Commander 112B je bil predstavljen leta 1977 z povečanim razponom kril iz modela 112TC, kar mu je vzdignilo maksimalno vzletno težo na 2800 lb in mu dalo uporabne teže 1000 lbs (454 kg). Narejenih je bilo 46 letal. Proizvodnja modela 112B se je končala leta 1979.
Commander 112TCA "Alpine" je imel novo avioniko s triosnim avtopilotom. Ta je ponudil malo več zmogljivosti kot prvotni 112TC in je bil dražji. Narejenih je bilo 160 letal. Model je ostal v proizvodnji do leta 1980.
Commander 114 je bil predstavljen leta 1976 z atmosferskim šestvaljnim Lycoming IO-540 in 260 BHP. Namen modela 114 je bil odpravit pomankljivosti Commanderja 112, predvsem podhranjenost po moči. Commander 114 je ponujal boljši motor za to konstrukcijo letala in je nudil približno isto hitrost kot Turbo 112TC ampak že pri nižjih višinah in dodatno zalogo moči, kar mu je dalo boljšo vertikalno hitrost vzpenjanja. To je bila najbolj proizvajana varianta saj so ga naredili v 460 primerkih.
Model Commander 114A "Gran Turismo" je leta 1979 ponujal nov propeler s tremi lopaticami in večjo maksimalno vzletno težo 3.250 lb (1.474 kg). Model 114A je ostal v proizvodnji do leta 1980. Narejenih je bilo 41 letal.
Modela 112TCA in 114A sta ostali v proizvodnji do leta 1980, ko je Rockwell ustavil proizvodno linijo s približno 1300 dostavljenimi različnimi modeli letal Commander.
Po koncu proizvodnje je Rockwell leta 1981 prodal licenco Aero Commander družbi Gulfstream American. Gulfstreama je zanimal le dvomotorni Turbo Commander in ni nadaljeval proizvodnje serije 112/114.
Leta 1988 je Gulfstream prodal pravice Randallu Greeneu, ki je ustanovil družbo Commander Aircraft Company za podporo obstoječim letalom in izdelavo novih letal.
Zasnova predhodnega letala 114A je bila dokaj obsežno posodobljena in ponovno certificirana kot Commander 114B leta 1992. Med spremembami so bili nov pokrov motorja, okrepitev zmaja letala, spremembe različnih dovodov zraka in nov propeler. Preko 2000 modifikacij je izboljšalo hitrost križarjenja za občutnih 8 vozlov (15 km / h; 9,2 mph), zaradi česar je bolj konkurenčen podobnim modelom drugih družb. Pomembnejše nadgradnje so bile izvedene v notranjosti, ki je prejela visoko kakovostno usnjeno oblazinjenje oblazinjenja, bralne svetilke, boljšo zvočno izolacijo in opcijsko zmogljivo klimatsko napravo. En kupec je to povzel kot "notranjost je nadvse prostorna in je bolj podobna luksuznemu avtomobilu".
Leta 1995 so dodali model 114TC, različico 114B s turbo polnjenim motorjem z močjo 270 BHP, predvsem za izboljšanje križarjenja na visoki nadmorski višini na nekaj več kot 200 vozlov (370 km / h; 230 mph). Podjetje je letalo tržilo predvsem na ne tradicionalnih trgih, in sicer med vodstvenimi Wall Streeta prek The Wall Street Journal, Forbes in Fortune ter na managerjih Bližnjega vzhoda, za katere je bil dodan izredno močan klimatski sistem.
V letih 2000-2002 so komercialno tržili Commanderja 114B in 114TC kot 115 in 115TC letalo je bilo še vedno certificirano kot model 114B. Ta letala so imela 90 USGal rezervoarje in novejšo avioniko. Proizvodnja se je končala leta 2002, potem ko je bilo zgrajenih 154 114B in turbo 114TC, ter okoli 30 letal Commander 115. Commander Aircraft Co. je bil likvidiran.
Med Leti 2005 in 2012 je CPAC Commander Premier Aircraft Corporation proizvajala izključno rezervne dele.
Jim Richards je kupil model Commander 114 letnik 1977 in ni bil navdušen nad njegovo zmogljivostjo ter začel iskati rešitev. Našel je motor Lycoming IO-580, ki je bil predstavljen leta 1997. Ta je približno enake velikosti kot IO-540 in le nekoliko težji, vendar ponuja 320 BHP, kar je bistven napredek v primerjavi z 260 BHP pri 114. Richards je ustanovil družbo Aerodyme Corporation za prodajo in servis predelave motorjev in propelerja ki mu ustreza. To modifikacijo imenujemo "Super Commander". Cena STC motor plus nov propeler znaša okoli $92,000.
Retrofitirane variante s sistemom proti zaledenitvi t.i. FIKI=flight into known icing conditions. Sistem ščiti prednje robove letala, vetrobran in propeler. To modifikacijo imenujemo "Commander FIKI". Cena STC FIKI in inštalacija znaša okoli $45,000.
Certifikacija pod EASA CS-23 (FAR-23) zahteva življenjsko dobo kril, glede na tipski certifikat A12SO, so resursi sledeči:
Model | Življenjska doba kril |
---|---|
112 | 6 945 ur |
112B | 8 878 ur |
112TC | 10 908 ur |
112TCA | 7 947 ur |
114 | 19 284 ur |
114A | 14 812 ur |
114B | 14 812 ur |
114TC | 10 349 ur |
Letala Commander AC11 variante 112 in 114 nastopajo v filmih:
Leta 2002 je bila proizvodnja ustavljena zaradi stečaja družbe: CAC Commander Aircraft Company. Med leti 2005 in 2012 je družba CPAC Commander Premier Aircraft Corporation, proizvajala izključno rezervne dele za letala in je tudi še trenutna lastnica certifikata.
Varianta | Motor | Moč | Max hitrost | MTOW | Rezervarji | Proizvedenih | Čas proizvodnje |
---|---|---|---|---|---|---|---|
111 | Lycoming O-360 | 180 BHP | 120 kts 75% FL50 | 2550 lbs | 50 USG | 2 | 1971 |
112 | Lycoming IO-360 | 200 BHP | 135 kts 75% FL60 | 2550 lbs | 50 USG | 125 | 1970-74 |
112A | Lycoming IO-360 | 200 BHP | 135 kts 75% FL60 | 2650 lbs | 50/70 USG | 364 | 1974-79 |
112TC | Lycoming TO-360 | 210 BHP | 151 kts 75% FL100 | 3250 lbs | 70 USG | 108 | 1976-77 |
112B | Lycoming IO-360 | 200 BHP | 142 kts 75% FL60 | 2800 lbs | 70 USG | 46 | 1977-80 |
112TCA Alpine Commander |
Lycoming TO-360 | 210 BHP | 151 kts 75% FL100 | 2950 lbs | 70 USG | 160 | 1977-80 |
112 Hot Shot (STC) |
Lycoming IO-360 +T | 200 BHP | 142 kts 75% FL100 | +26 lbs | nespremenjeno | N/A | 1992- |
114 | Lycoming IO-540 | 260 BHP | 152 kts 75% FL60 | 3140 lbs | 70 USG | 460 | 1976-79 |
114A Gran Turismo |
Lycoming IO-540 | 260 BHP | 152 kts 75% FL60 | 3250 lbs | 70 USG | 41 | 1979-80 |
114 Hot Shot (STC) |
Lycoming IO-540 +T | 260 BHP | 152 kts 75% FL100 | 3250 lbs | 70 USG | N/A | 1992- |
114B | Lycoming IO-540 | 260 BHP | 160 kts 75% FL65 | 3250 lbs | 70 USG | 127 | 1992-2000 |
114TC | Lycoming TIO-540 | 270 BHP | 170 kts 75% FL125 | 3305 lbs | 90 USG | 27 | 1995-2000 |
115 | Lycoming IO-540 | 260 BHP | 160 kts 75% FL65 | 3250 lbs | 90 USG | 15 | 2000-2002 |
115TC | Lycoming TIO-540 | 270 BHP | 170 kts 75% FL125 | 3305 lbs | 90 USG | 15 | 2000-2002 |
114/115 Super Commander STC |
Lycoming IO-580 | 320 BHP | 175 kts 75% FL75 | nespremenjeno | nespremenjeno | N/A | 2007- |
114B&TC, 115B&TC FIKI FAA STC |
Lycoming IO-540, TIO-540 |
260, 270 BHP | nespremenjeno | nespremenjeno | nespremenjeno | N/A | 2019- |
Podatki iz Pilot's Operating Handbook
Splošne karakteristike
Zmogljivost
Letalska elektronika
BendixKing, Garmin, Sandel, Hoskins, Insight, S-TEC, Bennett