Vrboska

Vrboska
Pogled iz zraka na Vrbosko
Pogled iz zraka na Vrbosko
Vrboska se nahaja v Hrvaška
Vrboska
Vrboska
Geografska lega na Hrvaškem
43°10′59.99″N 16°40′0.01″E / 43.1833306°N 16.6666694°E / 43.1833306; 16.6666694
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
ObčinaJelsa
Nadm. višina
7 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno526
Poštna številka
21463 Vrboska, Hvar
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).
Vrboska - pogled na del naselja

Vrboska je manjše mesto in pristanišče na otoku Hvaru (Hrvaška), ki upravno spada v občino Jelsa/Jelsa, ta pa v Splitsko-dalmatinsko županijo.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Vrboska leži ob ozkem, globoko v kopno zajedenem zalivu Luka Vrboska, 3 km severozahodno od Jelse, in je barvito mestece, obdano z gozdom in vinogradi. Zaliv je dobro zaščiten. Plovila lahko pristanejo v manjšem pristanišču, ki ima globino 2 metra, ali v marini. Zaliv je odprt le za jugozahodne vetrove, kar povzroča valovanje. Če veter ne preneha pihati, lahko gladina morja naraste tudi za do 2 metra.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

V Vrboski stalno živi 526 prebivalcev (popis 2001). Število prebivalstva se je v zadnjih desetletjih znižalo. (Leta 1981 jih je bilo tu še 622.)

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Glavne gospodarske dejavnosti v kraju so turizem, gostinstvo, ribolov in trgovina. Največji gospodarski objekt je marina »ACI marina Vrboska«, ki ima 85 privezov v morju in 30 mest na kopnem. Globina morja v marini je 5 metrov. Marina ima servisno delavnico in 5-tonsko dvigalo. Poleg marine sta v kraju še hotela Adriatic in Madiera ter nudistični kamp.

Vrboska je eno od hrvaških ribiških središč, ki ima tudi ribiški muzej.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kraj so v 15. stoletju ustanovili prebivalci od morja nekoliko odmaknjenega naselja Vrbanj. Sredi Vrboske stoji utrjena renesančna cerkev sv. Marije, nenavadno delo sakralne arhitekture, zgrajena v obliki trdnjave okoli leta 1465, redek tovrstni spomenik v Dalmaciji. V župnijski cerkvi sv. Lovrinca (15. do 16. stol. in pozneje preurejena) je oltarna podoba (poliptih) v glavnem oltarju, delo mojstra Veroneseja (Paolo Veronese), izdelana v letih 15711579, eno izmed renesančnih slik pa pripisujejo mojstru Bassanu (Leandro Bassano). Ob obali pa stoji zanimiva cerkvica sv. Petra, zgrajena 1469, ki ima na pročelju v polkrožni niši kip svetnika, sicer delo neznanega mojstra iz delavnice Nikole Firentinca.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
703 829 924 1009 1119 966 968 708 603 637 611 555 476 523 526

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]